Analiza možnosti prehranjevanja pacientov in zaposlenih v bolnišnicah
V letu 2024 je Zagovornik načela enakosti 27 slovenskim bolnišnicam (glej seznam na koncu članka) poslal pisno poizvedbo glede zagotavljanja vegetarijanske in veganske prehrane pacientom in zaposlenim. Vprašanja so se navezovala predvsem na to:
– kako imajo bolnišnice urejeno prehrano pacientov na ravni internih aktov,
– kakšne prilagoditve prehrane (diete, individualne želje) zagotavljajo svojim pacientom, zakaj in na kakšen način,
– kakšen je postopek v primeru, ko želi pacient prilagoditev jedilnika,
– ali v okviru bolnišnične prehrane pacientom zagotavljajo tudi vegetarijanske in veganske obroke,
– kako poteka obveščanje pacientov glede možnosti prilagoditev jedilnika,
– kakšne so možnosti prilagoditev jedilnika za zaposlene,
– kako obravnavajo pritožbe in
– kakšne trende zaznavajo v prehranskih preferencah pacientov.
Zagovornik je prejel odzive vseh 27 bolnišnic. Le ena bolnišnica, Onkološki inštitut Ljubljana, ni odgovorila vsebinsko, je pa pojasnila, da ima za zagotavljanje prehrane bolnikov sklenjeno pogodbo z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (UKC LJ).
Bolnišnice so poročale, da imajo prehrano pacientov urejeno z različnimi pravnimi akti. Ti urejajo proces zagotavljanja prehrane v smislu organizacije prehrane (naročanje, nadzor kakovosti, odgovornost, …), priprave hrane (tehnična priprava, uporaba pripomočkov) in naročanje hrane (postopek, informacijski sistem). Akti urejajo tudi sestavo jedilnikov in sestavine hrane (alergeni, obogatena hrana, zamenljiva živila). Večina bolnišnic ima tudi katalog diet. Gre za standardiziran sistem vnaprej predvidenih diet, ki vsem vpletenim (medicinske sestre, zdravniki, kuhinja, naročanje hrane) olajšajo postopke naročanja in priprave hrane. UKC LJ, največja bolnišnica v Sloveniji, zagotavlja 74 diet. UKC Maribor omogoča 26 diet, 70 kombinacij diet in individualne prilagoditve. Tudi manjše bolnišnice nudijo večje število diet. Npr. Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica zagotavlja 34 diet. Splošna bolnišnica Brežice omogoča 56 diet in 12 načinov priprave. Posamezne diete so ob osnovni bolnišnični prehrani prilagojene najbolj pogostim potrebam pacientov. Te so lahko povezane z zdravstvenimi razlogi (npr. prehrana z manj maščobami, osnovna neslana prehrana, hipopurinska prehrana za paciente s putiko ipd.), alergijami (npr. prehrana brez glutena), potrebami (npr. osnovna kašasta prehrana – pasirana) ali drugimi razlogi.
Tudi vegetarijanska in veganska prehrana sta v nekaterih primerih del standardizirane bolnišnične prehrane v katalogu diet. V drugih primerih je v katalogu diet posebej opredeljena vegetarijanska dieta, ne pa tudi veganska dieta. Če vegetarijanska ali veganska hrana nista del standardiziranih diet v t. i. katalogu diet, so prilagoditve individualne. Vseh 26 bolnišnic je odgovorilo, da na željo bolnika (v dogovoru z zdravnikom in po potrebi dietetikom) nudijo vegetarijanske obroke, 24 bolnišnic pa nudi tudi veganske obroke. Dve bolnišnici (Pediatrična klinika UKC LJ in Psihiatrična bolnišnica Begunje) ne nudita veganskih obrokov, ker je to po njihovem mnenju v nasprotju s strokovnimi smernicami. Bolnišnice poročajo le o enem primeru pritožb zaradi pomanjkanja prilagoditev pacientom zaradi vegetarijanstva in veganstva. Poročajo pa o pohvalah.
Od 26 bolnišnic jih je 17 zaznalo, da se povečuje trend vegetarijanskih in veganskih potreb pacientov. Pojasnjujejo tudi, da po njihovem mnenju »ta trend kaže na naraščajočo ozaveščenost o alternativnih prehranskih slogih in prilagajanju prehrane posameznikov njihovim osebnim in etičnim prepričanjem.«
26 bolnišnic je odgovorilo glede zagotavljanja prehrane za svoje zaposlene. 15 od teh bolnišnic je poročalo, da zagotavljajo tako vegetarijansko kot vegansko hrano, 8 pa le vegetarijansko. To počnejo tudi na način individualnih prilagoditev zaposlenim.
Obveščanje pacientov glede prehrane je v bolnišnicah urejeno različno. Nekje so postopki formalno urejeni, drugje ne. Pacienti so večinoma ustno obveščeni o možnostih prehrane, ali takoj ob sprejemu ali pa le »na željo«. Ponekod so na voljo informacije na spletu ali na oglasni deski (o dietah in jedilnikih). Pacienti so različno obveščeni tudi o sestavinah obroka, v nekaterih bolnišnicah bolniki niso obveščeni o prehranski sestavi obrokov in pijač.
Bolnišnice so poročale o kadrovskih težavah, ki vplivajo na zmožnost zagotavljanja raznolike in kakovostne prehrane v bolnišnicah, s tem pa je lahko okrnjena tudi kakovostna prehranska obravnava in terapija pacientov. To naj bi bila po njihovem mnenju posledica slabe sistematizacije delovnih mest v kuhinji, podplačanosti, torej plačnih neenakosti, težkih delovnih pogojev in pomanjkanja kadrov.
Povzetek stanja, kot ga podaja Zagovornik načela enakosti:
Čeprav je v slovenski družbi prisotna razmeroma velika razdeljenost pri morebitni podpori prehranskim prilagoditvam za ljudi, ki iz prehrane izločajo določena živila (vegetarijanci, vegani, ljudje, ki ne jedo svinjine), pa ugotovitve analize o načinu in možnostih prehranjevanja pacientov in zaposlenih v bolnišnicah kažejo, da stanje omogoča vsem svobodno izbiro prehrane.
Vse bolnišnice, ki so odgovorile na poizvedbo, nudijo vegetarijanske obroke, velika večina (92 odstotkov) pa tudi veganske. Prav tako več kot polovica bolnišnic zagotavlja vegetarijanske in veganske obroke za zaposlene. Kljub določenim omejitvam, kot so kadrovske težave in pomanjkanje enotnega sistema obveščanja pacientov, bolnišnice večinoma uspešno sledijo naraščajočim potrebam po prilagoditvah prehrane, zaradi verskih ali drugih razlogov.
Seznam anketiranih bolnišnic:
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Pediatrična klinika UKC Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Splošna bolnišnica Trbovlje, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Bolnišnica Topolšica, Bolnišnica Sežana, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Psihiatrična bolnišnica Idrija, Psihiatrična bolnišnica Ormož, Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna.
Povzeto po:
Redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti za leto 2024. Izdajatelj: Zagovornik načela enakosti Republike Slovenije. Ljubljana, februar 2025; ISSN 2630-1954.
https://zagovornik.si/zagovornik-objavil-redno-letno-porocilo-za-leto-2024/
Povzetek: M. G.
