Za planet
Vpliv prehrane na okolje
Zaradi površine, ki jo živinoreja potrebuje, samooskrba v Evropi ni mogoča (Foodwatch). Sploh pa ne z “eko” živinorejo, ker le ta potrebuje še več površine.
2 milijona Slovencev letno pobije kar 42 milijonov kopenskih živali in še veliko več morskih (SURS).
V razvitem svetu nastane 13-krat več živalskih kot človeških odpadkov (JoAnn Burkholder in sod., 2007; v: Environmental Health Perspectives).
27 % vsega kopnega dela planeta zasedata živinoreja in pridelava hrane zanjo (Ritchie & Roser, 2024; na podlagi FAO podatkov ter meta-analize avtorjev Poore & Nemecek, 2018).
Tri četrtine svetovnih ribolovnih območij je izrabljenih (UN, FAO).
Še več dejstev
Živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj) (UN).
Tretjina kopnega je podvržena spreminjanju v puščavo (UNCCD). Živinoreja je med vzroki za degradacijo zemlje (UN).
Živinoreja je glavni vzrok za uničevanje živalskih vrst (uničevanje ekosistemov) (UN).
Evropa bi lahko postala samooskrbna le, če bi drastično zmanjšala živinorejo (Foodwatch).
Kupovanje lokalno pridelane hrane zmanjša prehranski ogljični odtis le za 4 – 5 % (FAO).
Kupovanje lokalne hrane nima bistvenega vpliva na zmanjšanje toplogrednih plinov. Če le en dan v tednu jemo vegansko (tudi nelokalno), to bistveno bolj zmanjša naš ogljični odtis kot prehod na izključno lokalno pridelano hrano (Carnegie Mellon University).
Tri četrtine svetovnih ribolovnih območij je izrabljenih (UN, FAO).
Kmetija s 1700 kravami mlekaricami pridela toliko odpadkov kot vsi prebivalci Ljubljane (EPA).
Uživanje morskih živali in posledičen ribolov je največja grožnja morskim ekosistemom v Mediteranu in Jadranu (Plos One).
Izbira ekološko pridelanega mesa ne vpliva pozitivno na okolje. V nekaterih primerih pa je to še veliko slabše za okolje kot klasično pridelano. Narava ne bi zdržala prehoda EU trga na “ekološko” meso (Foodwatch).
Izkoriščati živali za prehrano je popolnoma nepotrebno:
Stališče znanosti o veganski prehrani je, da veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. To s številnimi neodvisnimi raziskavami dokazujejo ugledne mednarodne prehranske organizacije:
- AND (Academy of Nutrition and Dietetics),
- DC (Dietitians of Canada),
- NHMRC (Australian National Health and Medical Research Council),
- BDA (British Dietetic Association),
- BNF (British Nutrition Foundation).
