Primerjalna tabela: Beljakovinska živila in njihov vpliv na umrljivost, okolje, prehransko varnost in živali
STROČNICE | POLNOZRNATA ŽITA | OREŠČKI | SEMENA | MLEČNI IZDELKI | JAJCA | RIBE | KOPENSKO MESO | |
VSEBNOST BELJAKOVIN | ||||||||
VPLIV NA TVEGANJE ZA PREDČASNO SMRT IZ KATEREGAKOLI RAZLOGA | Redno uživanje znižuje tveganje | Redno uživanje znižuje tveganje | Redno uživanje znižuje tveganje | Nimamo dovolj podatkov za oceno vpliva; vpliv je predvidoma podoben kot pri oreščkih | Vpliv na tveganje je odvisen od zaužite količine | Vpliv na tveganje je odvisen od zaužite količine | Redno uživanje znižuje tveganje | Predelano meso povečuje tveganje; rdeče meso povečuje tveganje |
Belo meso nima vpliva | ||||||||
ODGOVORNOST ZA ŠIRJENJE BAKTERIJ, ODPORNIH NA PROTIMIKROBNA ZDRAVILA | Ne predstavljajo tveganja | Ne predstavljajo tveganja | Ne predstavljajo tveganja | Ne predstavljajo tveganja | Svetovna živinoreja porabi približno 73 % vseh proizvedenih protimikrobnih zdravil | Svetovna živinoreja porabi približno 73 % vseh proizvedenih protimikrobnih zdravil | Ribogojnice: Tveganje se ne razlikuje od tveganja pri kopenski živinoreji | Svetovna živinoreja porabi približno 73 % vseh proizvedenih protimikrobnih zdravil |
Ribolov: Ne predstavlja tveganja | ||||||||
VPLIV NA PODNEBNE SPREMEMBE | Majhen vpliv; izjema z zmernim vplivom je riž – a tudi ta ima manjši ogljični odtis od jajc, rib in piščančjega mesa | Živinoreja nosi 81 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe | Živinoreja nosi 81 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe | Ribe imajo v povprečju takšen ogljični odtis na kilogram živila kot piščančje meso ali jajca | Živinoreja nosi 81 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe | |||
RACIONALNOST RABE ZEMELJSKE POVRŠINE | Majhne zahteve po kmetijskih površinah | Majhne zahteve po kmetijskih površinah | Majhne zahteve po kmetijskih površinah | Nimamo dovolj podatkov za oceno zahtev po kmetijskih površinah | Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa 83 % kmetijskih površin | Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa 83 % kmetijskih površin | Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa 83 % kmetijskih površin | Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa 83 % kmetijskih površin |
Ribolov: Ne zahteva kmetijskih površin, a prekomerno izrablja vodne habitate | ||||||||
VPLIV NA UPAD BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI | Majhne zahteve po kmetijskih površinah in posledično majhen vpliv na upad biotske raznovrstnosti | Majhne zahteve po kmetijskih površinah in posledično majhen vpliv na upad biotske raznovrstnosti | Majhne zahteve po kmetijskih površinah in posledično majhen vpliv na upad biotske raznovrstnosti | Nimamo dovolj podatkov za oceno vpliva | Živinoreja nosi 78 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti | Živinoreja nosi 78 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti | Ribolov je glavni krivec za upad morske biotske raznovrstnosti | Živinoreja nosi 78 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti |
Ribogojnice zaradi ribje krme nimajo nič drugačnega vpliva kot ribolov/živinoreja | ||||||||
VPLIV NA RUŠENJE FOSFORJEVEGA IN DUŠIKOVEGA KROGA | Majhne zahteve po fosforju; majhne izgube dušika v okolje | Majhne zahteve po fosforju; majhne izgube dušika v okolje | Majhne zahteve po fosforju; majhne izgube dušika v okolje | Majhne zahteve po fosforju; podatkov o izgubah dušika nimamo dovolj za oceno vpliva | Živinoreja nosi 73 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga | Živinoreja nosi 73 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga | Ribogojnice: Majhne zahteve po fosforju; velike izgube dušika v okolje | Živinoreja nosi 73 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga |
Ribolov: Ne vpliva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga | ||||||||
PORABA VODE | Nizka poraba; izjema z visoko porabo je riž | Nimamo dovolj podatkov za oceno porabe | Ribogojnice: Visoka poraba | Meso prežvekovalcev: Visoka poraba | ||||
Prašičje meso: Visoka poraba | ||||||||
Ribolov: Ni porabnik vode | Perutninsko meso: Nizka poraba | |||||||
VPLIV NA ZAKISOVANJE OCEANOV | Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe | Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe | Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe | Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe | Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe | Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe | Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe | Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe |
… … Nadaljevanje primerjalne tabele je na naslednji strani … … | ||||||||
STROČNICE | POLNOZRNATA ŽITA | OREŠČKI | SEMENA | MLEČNI IZDELKI | JAJCA | RIBE | KOPENSKO MESO | |
VPLIV NA PREHRANSKO VARNOST | Pridelava prispeva k prehranski varnosti | Pridelava prispeva k prehranski varnosti | Pridelava prispeva k prehranski varnosti | Pridelava prispeva k prehranski varnosti | Krmljenje toplokrvnih rejnih živali s poljščinami ogroža prehransko varnost | Krmljenje toplokrvnih rejnih živali s poljščinami ogroža prehransko varnost | Ribogojnice: Nimamo dovolj podatkov za oceno vpliva | Krmljenje toplokrvnih rejnih živali s poljščinami ogroža prehransko varnost |
Krmljenje prežvekovalcev izključno z rastlinami in deli rastlin, ki za človeka niso užitne, prispeva k prehranski varnosti; za izrabo travinj to velja le, če ne rastejo na orni zemlji, ki bi jo bilo bolj racionalno uporabiti za pridelavo rastlinske hrane za ljudi | Ribolov: Prispeva k prehranski varnosti | Krmljenje prežvekovalcev izključno z rastlinami in deli rastlin, ki za človeka niso užitne, prispeva k prehranski varnosti; za izrabo travinj to velja le, če ne rastejo na orni zemlji, ki bi jo bilo bolj racionalno uporabiti za pridelavo rastlinske hrane za ljudi | ||||||
ZAKOL ŽIVALI | Ni zakolov | Ni zakolov | Ni zakolov | Ni zakolov | Ko mlečnost pri kravi pade pod neko ekonomično mejo, sledi zakol; zakoli telet in telic so prav tako inherentno povezani s pridelavo mlečnih izdelkov | Ko nesnost pri kokoših nesnicah pade pod neko ekonomično mejo, sledi zakol; maceracija piščancev moškega spola, starih do 72 ur, je prav tako inherentno povezana s pridelavo jajc | Odsotnost trpljenja med zakolom/ulovom rib je tema, ki je v zakonodaji mnogo slabše zastopana kot pri kopenskih živalih; stranski ulov (angl. by-catch) poleg tega predstavlja približno 40 % celotnega ulova rib in zelo velik del tega se obravnava kot odpadek | Perutninsko meso: Z enim zakolom klavec pridobi manj kot 2 kg očiščenega trupa |
Prašičje meso: Z enim zakolom klavec pridobi 92 kg očiščenega trupa | ||||||||
Goveje meso: Z enim zakolom klavec pridobi 305 kg očiščenega trupa | ||||||||
DOBROBIT ŽIVALI | Tema se ne nanaša na živila rastlinskega izvora | Tema se ne nanaša na živila rastlinskega izvora | Tema se ne nanaša na živila rastlinskega izvora | Tema se ne nanaša na živila rastlinskega izvora | Zakol škoduje dobrobiti živali – to še posebej velja za mlade živali; mnogi se strinjajo, da so živali v praksi še vedno obravnavane kot nečuteča bitja, čeprav so bile v evropski zakonodaji definirane kot čuteča bitja že leta 1997; dovoljeno je za vedno ločiti kravo in njenega mladiča; dovoljena je reja brez izpusta; dovoljeno je privezovati živali in jim močno omejevati gibanje; dovoljeno je umetno osemenjevanje, … Več: Klikni tu. | Zakol/maceracija škoduje dobrobiti živali – to še posebej velja za mlade živali; mnogi se strinjajo, da so živali v praksi še vedno obravnavane kot nečuteča bitja, čeprav so bile v evropski zakonodaji definirane kot čuteča bitja že leta 1997; največja dovoljena gostota naseljenosti ni določena z namenom optimizacije dobrobiti živali, pač pa je določena z namenom optimizacije dobička; hlevi v Sloveniji tudi z več kot 30000 živalmi; dovoljeni so krajšanje kljunov, kletke, reja brez izpusta; dovoljena je reja živali v takšnih objektih, kjer mora umetna svetloba nadomestiti naravno, … Več: Klikni tu. | Zakol/ulov škoduje dobrobiti živali – to še posebej velja za mlade živali; mnogi se strinjajo, da so živali v praksi še vedno obravnavane kot nečuteča bitja, čeprav so bile v evropski zakonodaji definirane kot čuteča bitja že leta 1997; največja dovoljena gostota naseljenosti v ribogojnicah ni določena z namenom optimizacije dobrobiti živali, pač pa je določena z namenom optimizacije dobička … Več: Klikni tu. | Zakol škoduje dobrobiti živali – to še posebej velja za mlade živali; mnogi se strinjajo, da so živali v praksi še vedno obravnavane kot nečuteča bitja, čeprav so bile v evropski zakonodaji definirane kot čuteča bitja že leta 1997; največja dovoljena gostota naseljenosti ni določena z namenom optimizacije dobrobiti živali, pač pa je določena z namenom optimizacije dobička; dovoljene so kastracija, krajšanje repa in krajšanje podočnikov z brušenjem, kletke, reja brez izpusta; dovoljeno je privezovati živali in jim močno omejevati gibanje; dovoljena je reja živali v takšnih objektih, kjer mora umetna svetloba nadomestiti naravno, … Več: Klikni tu. |
