Predstavitev Slovenskega veganskega društva
Slovensko vegansko društvo je bilo ustanovljeno 1. septembra 2012. Povod za ustanovitev je bila večkrat izražena potreba, da dobimo v Sloveniji formalno organizacijo, ki bo delovala povezovalno, podajala relevantne informacije in poskrbela za sodelovanje z uradnimi državnimi ustanovami in organi. Naš namen je strokovna pomoč ter podpora veganom in tistim, ki želijo postati vegani, izobraževanje na področju pravic živali ter njihove oskrbe, strokovno izobraževanje na področju prehrane, okoljevarstva ter naravovarstva. Društvo bi rado povezovalo vse vegane in vse, ki jih zanimajo etika veganstva, zdravstveni vidiki ali zgolj veganski način prehranjevanja in drugi praktični vidiki.
V društvu preko spletne strani www.vegan.si obveščamo javnost o dogodkih in novicah, povezanih z veganstvom, ter objavljamo veganske recepte. Na naši spletni strani objavljamo gradiva na temo koristi veganstva za ljudi, živali in okolje. Vsi člani Slovenskega veganskega društva prejmejo člansko kartico, ki jim omogoča popuste pri različnih ponudnikih veganskih izdelkov.
Največjih projekti Slovenskega veganskega društva so Veganski izziv (brezplačen enomesečni spletni program, na katerem udeleženci vsakodnevno prejemajo ideje za jedilnik, informacije o veganstvu in predloge, kako veganizirati svoje življenje), festival veganstva Vegafest, izdaja brošur in letakov, predavanja in razni dogodki po vsej Sloveniji… Se več projektov Slovenskega veganskega društva si oglejte na povezavi.
V nadaljevanju najdete nekaj informacij o veganstvu in njegovem vplivu na naše zdravje ter okolje.
Veganstvo kot način življenja
Kaj sploh pomeni beseda vegan?
Besedo »vegan« je leta 1944 prvi uporabil Donald Watson iz Veganskega društva Velike Britanije ter ob tem zapisal: »Veganstvo je način življenja, ki teži k izključitvi (kolikor je mogoče in izvedljivo) vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene.« Veganstvo torej po definiciji ni zgolj način prehranjevanja, ampak način življenja. Vegani se ne prehranjujejo z živalskimi proizvodi, obenem pa se tudi ne oblačijo v živalske kože in kožuhe, živali ne uporabljajo za zabavo ali v kakršnekoli druge namene. Veganstvo pomeni sočutje, zdravje in pozitiven pogled na svet.
Zdravje
»Študije na veganih, ki so bile izvedene po vsem svetu in tudi pri nas, kažejo, da so vegani v povprečju občutno bolj zdravi kot ostalo prebivalstvo. Pogosteje imajo telesno težo, krvni pritisk, krvne maščobe in holesterol, ledvično funkcijo, kakor tudi splošno zdravstveno stanje v mejah normalnega.« – Profesor dr. Claus Leitzmann
Mar mi ni potrebno jesti mesa, mlečnih izdelkov, jajca in medu, da bom zdrav?
»Pravilno načrtovani veganski načini prehranjevanja so zdravi, prehransko ustrezni in lahko poskrbijo za zdravstvene koristi pri preprečevanju in zdravljenju določenih bolezni … primerni so za posameznike skozi vsa življenjska obdobja, tudi med nosečnostjo, dojenjem, v prvih letih življenja, otroštvu in adolescenci ter za športnike.« – Ameriško prehransko združenje (ADA), knjiga 109, izdaja 7, strani 1266–1282 (julij 2009)
Ne samo, da živila živalskega izvora niso potrebna za optimalno zdravje, ampak vse več nutricionistov in strokovnjakov za zdravje celo priznava, da so živila živalskega izvora našemu zdravju škodljiva – medtem ko zdrava veganska prehrana pomaga zmanjševati tveganje za nastanek srčnih bolezni, raka, debelosti in diabetesa.
Je veganstvo dobro za naš planet?
»Živali je potrebno oskrbeti z več kot 900 kg žita, da ‘pridelajo’ dovolj mesa in drugih živil živalskega izvora za eno osebo za eno leto. Medtem ko je potrebnih samo 180 kg žita za neposredno prehrano ene osebe za eno leto. To pomeni, da bo količina neposredno zaužitega žita nahranila 5-krat toliko ljudi, kot bi jih nahranili, če bi osebe jedle to žito posredno preko drugih živil živalskega izvora …« – Dr. M. E. Ensminger
Rastlinska prehrana ima tudi pomembne koristi za okolje. Na primer, na malo manj kot pol hektarja zemlje (0,4 ha) lahko pridelamo približno 18.000 kg krompirja, medtem ko lahko na isti površini zemlje »pridelamo« samo 113 kg kravjega mesa. Ko hranimo živali z rastlinami z namenom, da bomo žival pojedli, potrošimo gromozansko količino hrane. Za pol kilograma kravjega mesa je potrebnih več kot 7 kilogramov rastlinske hrane in 19.000 litrov vode.
Primerjajte to s 95 litri vode, ki je potrebna za pol kilograma pšenice! Živalsko kmetijstvo je z onesnaževanjem vode odgovorno tudi za največ bolezenskih epidemij, ki se prenašajo s hrano. Obenem naše izkoriščanje živali v veliki meri prispeva k emisijam toplogrednih plinov in krčenju ter uničevanju gozdov za pašnike.
Kako začeti s pozitivnimi spremembami?
- Ekipa Enostavnega veganskega izziva vam bo vsakodnevno pošiljala informativne maile z nasveti, napotki in odgovori na najpogostejša vprašanja ter predlaganim jedilnikom za vsak dan.
- Podpora veganskih mentorjev, ki vas bodo spodbujali in odgovarjali na vaša vprašanja.
Kontakt
V kolikor še vedno pogrešate kakšne informacije oz. potrebujete dodatno pomoč, nam lahko pišete na: info@vegan.si.
Naslov:
Slovensko vegansko društvo
Berčičeva 6a
1000 Ljubljana