Družbena problematika
Proizvodnja in poraba živalskih proizvodov povzroča veliko vprašanj povezanih z družbeno problematiko.
Lakota in podhranjenost
“Vsak dan na svetu zaradi pomanjkanja hrane umre 40.000 otrok. Mi, ki se na Zahodu preobjedamo in hranimo z žitaricami živali vzrejane za meso, jemo meso teh otrok.”
– Thich Nhat Hanh
Več kot 20 milijonov ljudi v enem letu umre zaradi podhranjenosti in približno ena milijarda ljudi, predvsem ženske in otroci na podeželju, trpijo kronično lakoto. Veliko hrane (rastlinskega izvora), s katero se trenutno hrani živali, bi se namesto tega lahko uporabilo neposredno za hrano vseh ljudi, ki trpijo za lakoto. Za to, da na koncu lahko pojemo, le en kilogram kravjega mesa je potrebnih najmanj sedem kilogramov žita in druge hrane rastlinske izvora, da se nahrani živali.
Izmed otrok, ki trpijo za lakoto, jih kar 80 odstotkov, živi v državah, ki imajo dejansko presežke hrane – otroci ostajajo lačni, saj kmetje uporabljajo presežke žita za krmo živali, namesto za hrano ljudi.
Okolje in človekove pravice
Živinoreja je glavni vzrok za uničevanje okolja, vključno z globalnim segrevanjem. V vseh predelih sveta je zdravo okolje osnovni pogoj za številne človekove pravice, kot so: življenje, zdravje in dobro počutje. Globalno segrevanje bo v prihodnje imelo še večji vpliv v državah, kjer veliko ljudi trpi zaradi lakote in so prisotne mnoge težave na področju človekovih pravic.
Pomanjkanje pitne vode
Pitna voda postaja vedno bolj omejen vir. Veliko pitne vode se porablja za vzrejo živali. Živinoreja in ostale panoge povezane z uporabo živali tudi močno onesnažujejo vodo. Pomanjkanje pitne vode je tudi glavni razlog za bolezni, predvsem med revnimi ljudmi.
Pravice avtohtonih ljudstev
Glavni vzroki za krčenje gozdov so potrebe po novih pašnikih in obdelovalnih površinah za pridelavo krme živali. Krčenje gozdov je pogosto povezano z ozemlji, kjer bivajo avtohtoni prebivalci in pogosto pri tem niso upoštevane njihove osnovne pravice.
Konflikti
Zaradi omejenega ali neomogočenega dostopanja do vode in hrane se posledično po svetu dogajajo konflikti in vojne med različnimi narodi in skupinami ljudi.
Vpliv na delavce v klavnicah
Organizacija za človekove pravice – Human Rights Watch navaja, da delavci v klavnicah opravljajo “najnevarnejše tovarniško delo v ZDA”. Klavniški delavci v primerjavi z ostalim delavci veliko pogosteje zbolijo in utrpijo razne poškodbe. Poleg telesnih poškodb trpijo tudi na psihološkem nivoju (5). Delavci trpijo zaradi izgube sočutja, kar jim omogoča, da lahko sploh ubijajo živali. Pri tem morajo zatreti vso empatijo do živali. Odsotnost čustev do trpljenja živali pa je povezana tudi z večjo nagnjenost k storitvam zločinom povezanimi z nasiljem nad ljudmi, zlasti nasilja v družini. Več informacij o tej temi je zapisano v prispevku Creating Killers: Human Tolls of Slaughter (Spencer Lo, 2013).
Nasilje
Vplivi prenosa nasilja ljudi nad živalmi na nasilje med ljudmi so bili predmet nekaterih znanstvenih raziskav. V članku z naslovom “Veganska prehrana vplivala na zapor v Kaliforniji” (4) je zapisano, da so bili rezultati uvedbe veganske prehrane neverjetno pozitivni.
Prevod in priredba po članku: http://www.vegansocietynsw.com/vs/html/socialjustice.html (december 2017)
Viri in literatura
- http://veganska-iniciativa.blogspot.com/2012/04/karnizem-zakaj-je-uzivanje-zivali.html (december 2017)
- http://www.vegansocietynsw.com/vs/html/socialjustice.html (december 2017)
- http://www.vegansocietynsw.com/vs/html/meatandhumanrights.html (december 2017)
- http://vegetarianspotlight.com/2011/vegan-diet-impacts-california-prison/ (december 2017)
- http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1016401 (december 2017)
- http://animalblawg.wordpress.com/2013/03/14/human-tolls-of-slaughter/ (december 2017)
- http://www.peta.org/issues/animals-used-for-food/more-reasons-to-go-vegan.aspx (december 2017)