Živali so na tak ali drugačen način stalno prisotne v naših življenjih. Z nekaterimi si delimo dom, dojemamo jih kot družinske člane. Imajo drugačne spretnosti in način življenja kot ljudje in ne znajo uporabljati istega jezika kot mi, a vendar jih globoko cenimo. Z njimi se sporazumevamo in se včasih celo zatečemo k njim po čustveno podporo. Ob njihovi smrti žalujemo. Niti malo ne dvomimo, da rade živijo in da so rade v naši družbi.
Vendar z nekaterimi živalmi ravnamo povsem drugače: v njihova telesa zabadamo vilice in nože, njihove kože imamo za obleke. V tej rubriki so podane določene informacije o nekaterih oblikah izkoriščanja živali zaradi različnih namenov.
Številke ne vključujejo živali ubitih v laboratorijih, ne vključujejo živalih ubitih v zavetiščih, ne vključujejo živalih ubitih v živalskih vrtovih, cirkusih in akvarijih, ne vključujejo živali ubitih v bikoborbah in živalskih bojih in drugih »športih«.
Podatki temeljijo na statistiki Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih iz leta 2013, po katerih je letno ubitih 69,4 milijard kopenskih živali in po ocenah organizacije fishcount.org.uk, po katerih je letno ubitih med 900 milijardami in 2,7 bilijona rib in drugih morskih živali. Potrebno je dodati, da je številka v realnosti še večja, saj nekatere države niso prispevale podatkov, poleg tega pa se je v zadnjih nekaj letih zaradi odprtja in rasti nekaterih svetovnih gospodarstev (Kitajska, Indija,…) močno povečala potreba po hrani in izdelkih živalskega izvora.
Zakaj imaš enega rad, drugega pa ješ?
Zgrozimo se, ko slišimo, da v nekaterih deželah ljudje jedo pse in mačke. Toda to, kar delajo nekje s psi in mačkami, delamo tudi mi s pujsi, kravami, kokošmi in drugimi živalmi, ki jih izrabljamo za prehrano. Znanost in tudi preprosta logika nam govorita, da so vse te živali individualna bitja z osebnostjo in bitja, ki čutijo občutke tesnobe, užitka, dolgočasja, bolečine (tako čustveno kot fizično) in si želijo živeti tako kot mi. Če ne bi jedel psa ali mačke, zakaj bi jedel katerokoli drugo žival?
Specizem – diskriminacija zgolj na podlagi vrste
Večini ljudi je danes nepojmljivo, da sta bila nekoč rasizem in seksizem družbeno sprejemljiva, obenem pa si zakrivajo oči pred našim nasilnim odnosom do živali. Dejstvo je, da si tako kot vse rase in oba spola ljudi tudi živali želijo ljubeče, svobodno življenje. Kljub temu brez potrebe milijarde teh bitij trpi in umira leto za letom. Nepravičen in neracionalen predsodek, da so živali manjvredne zgolj zato, ker so se rodile kot pripadnice druge vrste, se imenuje specizem. Kot pri rasizmu in seksizmu tudi pri specizmu človek na položaju izkorišča druge. Da jih lahko izkorišča, prezre njihovo sposobnost zavedanja, jih popredmeti in tako zavrne svojo enakosti z njimi.
Ekonomski “razlogi”
»Rejne« živali so bile skozi čas selekcionirane in križane tako, da rastejo izjemno hitro, saj jih tako lahko zakoljejo že po nekaj tednih ali mesecih. Ravno tako so krave »mlekarice« in kokoši »nesnice« ubite takoj, ko ne dajejo več mleka ali ležejo jajc dovolj hitro, da bi ustvarile dobiček. Večina živali, ki jih redijo za meso, jajca in mlečne izdelke, živi na natrpanih farmah, kjer jim je v celoti odvzet naraven način življenja. Piščančkom režejo kljune, pujskom pulijo zobe, kastracijo izvajajo brez protibolečinskih sredstev. Ribe, ki jih potegnejo iz njihovega naravnega okolja, pa čaka boleča smrt z zadušitvijo. Izdelki z oznakami »humano, ekološko, prosta reja« so narejeni iz živali, ki so prav tako živele v ujetništvu, trpele in na koncu končale zaklane.
Kaj pa JAJCA?
Vse ptice nesejo jajca z namenom, da pridejo do potomcev, in ne da bi ta postala hrana za ljudi. Življenje kokoši »nesnic« v kletkah je izredno kruto, prav tako so tudi prenatrpani hlevi daleč od njihovega naravnega okolja. Kokoši so podvržene fizičnemu in psihičnemu mučenju, ker so prisiljene znesti čim več jajc. Živijo, dokler jim je mogoče jemati jajca, nato jih zakoljejo. Piščance moškega spola žive zmeljejo v mlinčkih ali zadušijo v vrečah že takoj po rojstvu, saj za industrijo jajc niso koristni.
In MLEKO?
Krave proizvajajo mleko iz istega razloga kot ženske, torej da nahranijo svoje otroke. Vsi sesalci pijejo materino mleko le v najzgodnejšem obdobju življenja, dokler ne preidejo na trdno hrano. Da bi ohranili visoko proizvodnjo mleka, krave nenehno umetno oplojujejo. Ko jim ne morejo več jemati mleka, jih ubijejo. Njihove otroke, teličke, jim odvzamejo takoj po rojstvu, nato pa jih zakoljejo ali pošljejo v vzrejo, ki zakol odloži za nekaj mesecev.
Izkoriščanje živali je nepotrebno
Stališče znanosti o veganski prehrani je, da veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. To s številnimi neodvisnimi raziskavami dokazujejo ugledne mednarodne prehranske organizacije:
- AND (Academy of Nutrition and Dietetics),
- DC (Dietitians of Canada),
- NHMRC (Australian National Health and Medical Research Council),
- BDA (British Dietetic Association),
- BNF (British Nutrition Foundation).
Velika večina polnovrednih rastlinskih živil (predvsem stročnic) ima več kot dovolj beljakovin in esencialnih aminokislin za vse naše dnevne potrebe. Iz njih lahko enostavno pripravimo nasitne obroke s presežkom visokokvalitetnih beljakovin. Rastlinska hrana vsebuje ogromno železa in vitamina C, ki železo pomaga absorbirati. Vegani uživamo tudi bakterijsko pridelan vitamin B12, ki se absorbira bolje od tistega v živilih živalskega izvora in je zato primernejši.
Izbira
Če je razlika med »sprejemljivimi« (pujski, piščančki) in »nesprejemljivimi« (kužki, muce) živili pri vsejedih izbrana bolj ali manj naključno in odvisna od lokalne tradicije, pa so živila pri veganih izbrana s premislekom ter v skladu z dejstvi in logiko (etika, manjše uničevanje okolja, logična doslednost). Trpljenje in smrt živali obstajata zaradi naših odločitev, naše izbire. Z vsakim nakupom glasujemo, katere živali bodo umrle.
“Naš odnos do živali je shizofrene narave, v katerem druga ob drugi živita sentimentalnost in brutalnost.” – Michael Pollan
Danes je lažje kot kadarkoli izbirati med etičnimi – veganskimi – izdelki, ki niso rezultat nasilja. Na izbiro imate veliko veganskih verzij hamburgerjev, hot dogov, mleka, sirov in jogurtov z okusi, ki ste jih vajeni in v njih uživate. Preizkušajte se v kuhanju in uživajte v njem, veganske verzije svojih najljubših jedi pa poiščite na spletni strani ali drugje na spletu. Lahko pa se prijavite na brezplačni spletni program.
Izgovori
Ste že videli žival, ki trpi, ali žival, ki jo zakoljejo v klavnici? Verjetno takih prizorov ne gledate radi. Zakaj? Ker ste po naravi prijazna oseba. Ne želite, da nekdo brez potrebe trpi. Zaradi notranjega boja (kognitivne disonance) človek čuti potrebo, da opraviči svoja dejanja z argumenti (izgovori), da je uživanje živali naravno, tradicionalno in še kaj. Dejstvo pa je, da je danes, tukaj in zdaj, izkoriščanje živali popolnoma nepotrebno in zato popolnoma neetično.
“Vprašanje ni, ali imajo razum in ali lahko govorijo. Vprašanje je, ali trpijo.” – Jeremy Bentham
Če imate radi živali
Kupujte veganska oblačila, obutev, kozmetiko, hišna čistila …
Ne podpirajte zabave z izkoriščanjem živali. Daleč največ pa boste naredili, če prenehate uživati izdelke živalskega izvora! Z nakupovanjem prehrane, ki ne vsebuje mesa, jajc in mlečnih izdelkov, namesto industrije trpljenja in izkoriščanja denarno podpremo produkcijo živalim prijaznih izdelkov.
Privarčujte z vegansko hrano
Medtem ko so lahko nekateri veganski izdelki dražji, so obroki, sestavljeni iz ovsenih kosmičev, testenin, riža, paradižnikove omake, fižola, banan, jabolk in različnih vrst zelenjave, lahko precej cenejši od vsejedega jedilnika.
Je težko biti vegan?
Biti vegan je danes zelo lahko. Če pa so vam začetki nekoliko težji, je pomembno, da se potrudite, kolikor se lahko. Kmalu bo veganstvo postalo del vas. Na spletu ali na dogodkih, ki jih organizirajo vegani, pa lahko spoznate nove prijatelje. Njihova družba in nasveti vam bodo v pomoč.