V preteklosti, ko je bilo življenje večinoma podeželsko, so številne družine imele na dvorišču kokoši. Ta podoba prostega življenja v naravi v sožitju z ljudmi je še danes pogosta predstava o izvoru živalskih izdelkov. Danes pa prihaja večina rejnih živali iz industrijskih farm; v ZDA naj bi jih bilo približno 99 %. Industrijska živinoreja se zato danes postavlja kot vprašanje etike, vpliva na okolje in kot sistem, ki ima več možnih alternativ.
Ali je industrijska živinoreja etična?
Večina živali na industrijskih farmah je močno stisnjena skupaj, brez prostora za naravno vedenje. Vzrejene so za nenaravno hitro in veliko rast, pogosto zaprte v premajhnih kletkah, kjer se ne morejo niti obrniti. V svojem kratkem življenju trpijo zaradi fizične bolečine in duševne stiske, saj je industrijska živinoreja zasnovana predvsem za proizvodnjo in dobiček, ne za dobrobit živali.
Mučenje živali ni edini razlog, zakaj mnogi industrijo smatrajo za neetično. Zaradi nehigienskih razmer je to okolje za širjenje bolezni, kar vodi v obsežno uporabo antibiotikov – skoraj 75 odstotkov protimikrobnih sredstev se daje rejnim živalim. Posledice so resne, saj pretirana uporaba prispeva k odpornosti bakterij na antibiotike pri ljudeh.
Vpliv na okolje
Živinoreja prispeva k številnim okoljskim problemom in je po podatkih Združenih narodov odgovorna za približno 14,5 % emisij toplogrednih plinov. Največji vplivi so krčenje gozdov, onesnaževanje voda in zraka ter zelo velika poraba naravnih virov. Govedoreja je posebej povezana z uničevanjem tropskih gozdov, saj se zemljišča krčijo za pašnike in pridelavo krme.
Velik problem je onesnaževanje vode: gnoj iz velikih farm pogosto pride v reke in potoke in lahko ogrozi pitno vodo za ljudi. Zaradi teh vplivov so okoljske organizacije leta 2022 tožile ameriško Agencijo za varstvo okolja (EPA), ker naj ne bi dovolj strogo nadzorovala onesnaževanja iz industrijskih farm.
»Težko je verjeti, a to je realnost industrijske živinoreje, ki se je razširila po državi, da bi zadovoljila naš apetit po poceni mesu, mlečnih izdelkih in jajcih – za veliko ceno živalske dobrobiti, človekovega zdravja in okolja,« ugotavljajo v organizaciji CIWF (Compassion in World Farming).
Alternative industrijski živinoreji
Veliko znanstvenikov in raziskovalcev zagovarja prehod na brezživalski prehranski sistem, ki temelji na rastlinskem poljedelstvu.
Leta 2021 je pregledni članek na Our World In Data pokazal, da bi kolektivni prehod na rastlinsko poljedelstvo namesto živalskega kmetijstva omogočil zmanjšanje porabe zemljišč za 75 %, kar bi pomagalo ublažiti krčenje gozdov in izgubo biotske raznovrstnosti.
Leta 2022 so raziskovalci s Stanford University in University of California predlagali, da bi postopna opustitev živalskega kmetijstva in prehod na globalno rastlinsko prehrano učinkovito zaustavila povečevanje atmosferskih toplogrednih plinov za obdobje 30 let. To bi ljudem dalo čas za odmik od fosilnih goriv.
|
Povzeto po: https://vegnews.com/what-is-factory-farming-change-the-food-system (avtorica: Charlotte Pointing)
Prevod in priredba: S. S.
