Ker so rastlinsko-bazirani obroki z okoljevarstvenega vidika najbolj priporočen tip obrokov in ker je dobro načrtovana rastlinsko-bazirana prehrana primerna za vse stopnje življenjskega ciklusa, bi teoretično bili najprimernejši okolju prijazni jedilniki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tisti, ki ne vsebujejo živil živalskega izvora. Namen projekta Zeleni jedilnik je s priročnikom, prehransko analizo in kuharskimi delavnicami prikazati, da so rastlinsko-bazirani jedilniki dobri ne le s teoretičnega – torej nutricionističnega in okoljskega – vidika, pač pa tudi s kulinaričnega vidika. Okusnost je namreč ena izmed ključnih determinant sprejemljivosti obrokov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zeleni priročnik za šolske kuharje in organizatorje prehrane naslavlja predvsem kulinarični vidik, ta spremljajoči strokovni članek Prehranska analiza Zelenega jedilnika pa naslavlja nutricionističnega in okoljskega.
Povzetek prehranske analize:
Prednost dobro načrtovanega rastlinsko-baziranega (zelenega) jedilnika: letno 850 kg izpustov toplogrednih plinov manj na posameznega otroka in 21 % višji antioksidativni potencial v primerjavi z dobro načrtovanim vsejedim jedilnikom.
Prednost dobro načrtovanega vsejedega jedilnika: Vitamin B12 v obliki prehranskega dopolnila ni potreben.
Grafični povzetek prehranske analize in prednosti enega ter drugega jedilnika:
Prenesi prehransko analizo Zelenega jedilnika:
Strokovni članek – Prehranska analiza Zelenega jedilnika [PDF] (24 str.)
