Nova študija Univerze v Oxfordu kaže, da bi prehod na rastlinsko-bazirano prehrano zmanjšal število delovnih mest v živinoreji, hkrati pa povečal število delovnih mest v hortikulturi za več deset milijonov, s čimer bi se spremenil način kmetovanja in prehranjevanja po vsem svetu. Raziskovalci so ugotovili, da bi prehod na bolj rastlinsko prehrano – fleksitarijansko, pesketarijansko, vegetarijansko ali vegansko – do leta 2030 zmanjšal globalno delovno silo v živinoreji za 28 odstotkov, kar je med 18 milijoni in 106 milijoni delovnih mest.
Raziskava, objavljena v The Lancet Planetary Health, prikazuje, kako bi spremembe v prehrani lahko vplivale na prehranske sisteme v 179 državah. Pod vodstvom Marca Springmanna je študija preučila, kaj se zgodi, ko se povpraševanje po živilih živalskega izvora zmanjša in se poveča proizvodnja rastlinskih živil. „Sprememba prehrane ne vpliva samo na naše zdravje in planet, ampak ima tudi velik vpliv na način preživljanja ljudi,“ je dejal Springmann.
Ugotovitve kažejo, da se bo zaradi krčenja gospodarstev, ki temeljijo na živinoreji, povpraševanje po delovni sili v proizvodnji mesa in mlečnih izdelkov močno zmanjšalo, države, ki proizvajajo sadje, zelenjavo, stročnice in oreščke, pa bi potrebovale do 56 milijonov več delavcev. Gospodarski vpliv bi lahko dosegel zmanjšanje stroškov kmetijske delovne sile med 249,4 in 855,7 milijard evrov letno, kar je 0,2 do 0,6 odstotka svetovnega BDP.
To je prva študija, ki ponuja podrobne podatke o tem, kako bi sprememba prehrane vplivala na zaposlenost v kmetijstvu. Raziskovalna skupina je sestavila seznam števila delavcev za 20 kategorij pridelkov in živine ter ga združila z biofizikalnim modelom prehranskega sistema. Springmannova ekipa poudarja pomen „pravičnega prehoda“. Vlade in industrije bodo morale vlagati v programe usposabljanja, podporo za premestitev in razvoj hortikulture, da se zagotovi, da nihče ne bo ostal brez dela. „Načrtovanje in podpora politike – vključno s prekvalifikacijo, premestitvijo in naložbami v hortikulturo – bodo ključnega pomena.“
V državah, kjer prevladuje živinoreja, kot so ZDA, Brazilija in deli Evrope, bi spremembe pomenile manj delovnih mest v proizvodnji krme, živinoreji in predelavi mesa, države z nižjimi dohodki, usmerjene v pridelavo poljščin, pa bi lahko doživele rast delovnih mest v hortikulturi. Po podatkih Mednarodne organizacije dela kmetijstvo zaposluje več kot 27 odstotkov svetovne delovne sile, vendar se bo s padanjem povpraševanja po mesu sestava te delovne sile spremenila.
Prejšnje raziskave kažejo, da bi se ob prehodu na rastlinsko prehrano poraba kmetijskih zemljišč zmanjšala za 75 odstotkov. Prehranski sistemi prispevajo skoraj 30 odstotkov globalnih emisij, zato bi zmanjšanje živinoreje zmanjšalo pritisk na ekosisteme in sprostilo zemljišča za ponovno pogozdovanje. Delovna mesta, povezana z živinorejo, ne bodo izginila čez noč, vendar se bodo proizvodni trendi postopoma preusmerili v prehrano, ki temelji na rastlinskih živilih. „Odklon od prehrane, bogate z mesom, zmanjšuje potrebo po delovni sili v živinoreji, vendar povečuje povpraševanje v hortikulturi in prehrambeni industriji,“ pravi Springmann.
Povzeto po: https://vegnews.com/oxford-plant-based-diet-study-labor (Avtorji: VegNews Editors)
Prevod: Mai Black
