Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je objavila znanstveno mnenje o dobrobiti puranov, vzrejenih v Evropski uniji. V njem ugotavlja, da trenutni sistemi reje ne zadovoljujejo vedenjskih in fizioloških potreb puranov ter da so za preprečevanje nepotrebnega trpljenja potrebne temeljite spremembe.
V EU vsako leto vzredimo več kot 240 milijonov puranov, vendar je bila njihova dobrobit pri oblikovanju politik dolgo časa spregledana. EFSA v svojem mnenju izpostavlja številna sistemska tveganja, povezana s sedanjimi načini reje.
Razširjene težave pri reji puranov
V mnenju EFSA obravnava 19 dejavnikov, ki vplivajo na dobrobit puranov, med drugim kakovost nastilja, obogatitev okolja, razpoložljiv prostor, dostop na prosto, kakovost zraka, temperaturo, osvetlitev in pogoje v valilnicah.
Mnenje izpostavlja več resnih in ponavljajočih se težav:
- moker nastilj, ki povzroča šepanje, poškodbe mehkih tkiv in težave z dihali;
- pomanjkanje obogatitve okolja, zaradi česar purani ne morejo izražati naravnega vedenja, kar povečuje stres in tveganje za motnje gibanja;
- omejen prostor, ki jim preprečuje izvajanje naravnih vedenj, kot sta kopanje v prahu in razpiranje kril;
- neustrezne temperature, ki pri mladih puranih povzročajo stres zaradi mraza, pri starejših puranih pa stres zaradi vročine;
- neustrezna osvetlitev, ki moti njihov bioritem in povečuje stres.
EFSA opozarja tudi na težave v valilnicah, kot so pomanjkanje hrane in vode po izvalitvi, čezmeren hrup ter neustrezni svetlobni cikli. Izpostavlja tudi rutinske postopke pohabljanja, kot so krajšanje kljunov, krajšanje prstov in odstranjevanje kožnega izrastka nad kljunom (desnooding). Ti postopki povzročajo akutno in kronično bolečino, omejujejo naravno vedenje ter otežujejo gibanje in uravnavanje telesne temperature.
EFSA poziva k odpravi škodljivih praks
Za izboljšanje dobrobiti puranov EFSA priporoča postopno odpravo pohabljanja, več možnosti za gibanje in obogatitev okolja (npr. z namestitvijo pregrad in dostopom na prosto), zagotavljanje suhega nastilja, dostop do hrane in vode najpozneje v 48 urah po izvalitvi, boljše svetlobne pogoje ter ustreznejše ravnanje z živalmi pri postopkih, ki vključujejo fizični stik.
Potrebna je posebna zakonodaja EU za dobrobit puranov
Trenutno so purani zaščiteni le v okviru splošne direktive o zaščiti rejnih živali (98/58/ES), ki za to vrsto ne določa posebnih zahtev. Ugotovitve EFSA poudarjajo potrebo po posebni zakonodaji EU z jasnimi in izvršljivimi standardi za dobrobit puranov.
Z vključitvijo priporočil EFSA v zakonodajo bi EU lahko zmanjšala trpljenje milijonov puranov ter spodbudila prehod k bolj trajnostni in humani reji živali. V Slovenskem veganskem društvu pa seveda zagovarjamo stališče, da bi bila za preprečevanje nepotrebnega trpljenja puranov najbolj učinkovita ukinitev reje, purane pa bi morali začeti obravnavati kot čuteča bitja in ne kot hrano.
Povzeto po: https://www.eurogroupforanimals.org/news/serious-problems-highlighted-efsas-scientific-opinion-turkey-welfare (Avtorji: Eurogroup for animals)
Prevod in priredba: S. S.
