Mestni svet Helsinkov je glasoval za to, da do leta 2030 prepolovijo nabavo mesa in mlečnih izdelkov ter to nadomestijo s hranljivimi rastlinskimi alternativami v šolah, bolnišnicah in drugih javnih ustanovah. Glavno mesto Finske se tako uveljavlja kot vodilni pionir na področju trajnostne prehranske politike.
Mestni svet Helsinkov je z glasovanjem 57 proti 23 podprl prelomno pobudo z imenom Puolet Parempaa (»Pol bolje«). Predlog je imel široko podporo različnih političnih strank. Pobudo je predstavila mestna svetnica Mai Kivelä, ki je dejala, da je glasovanje zmaga za podnebno odgovornost, dobrobit živali in pravico otrok do trajnostne prihodnosti.
»Ta odločitev je vprašanje doslednosti in odgovornosti. Nima smisla, da mesto na eni strani financira blaženje podnebnih sprememb, na drugi pa s svojo prehransko nabavo pospešuje izgubo biotske raznovrstnosti in emisije.«
– Mai Kivelä
Helsinki gradi na zapuščini trajnostne prehranske politike
Pobudo Pol bolje je sprožila okoljska organizacija Greenpeace kot nacionalno kampanjo, ki posamezne občine spodbuja, da polovico svoje prehranske ponudbe naredijo boljše za zdravje ljudi in okolje, saj četrtina emisij toplogrednih plinov na Finskem izhaja iz prehranskega sistema.
V organizaciji Greenpeace navajajo, da je do 70 % kmetijskih zemljišč namenjenih živinoreji, več kot polovica pa za goveje meso in mleko. Približno polovica emisij metana prihaja od goveda, pri čemer samo njihova prebava in ravnanje z gnojem predstavljata 5 % nacionalnih emisij toplogrednih plinov.
Čeprav se je aktivna faza kampanje že zaključila, so do aprila 2025 kontaktirali svetnike v več kot 60 občinah, skupno pa je bilo vloženih 35 pobud po vsej Finski. Na občinskih volitvah spomladi 2025 je bilo izvoljenih skoraj 300 kandidatov, ki podpirajo cilje kampanje (v več kot 70 občinah), zato Greenpeace pričakuje še več podobnih pobud v obdobju do leta 2029.
V Helsinkih so v preteklosti že bili med vodilnimi na področju trajnostne nabave – leta 2022 so na vseh mestnih dogodkih opustili meso (razen morskih sadežev). Nova odločitev pa velja za vse javne prehranske storitve, kar pomeni milijone obrokov letno, je za Green Queen povedal Jukka Kajan, direktor združenja Plant Based Food Finland.
»Helsinki ne le pospešuje podnebne ukrepe in izboljšuje javno zdravje, temveč tudi ustvarja dolgoročno predvidljivost trga za podjetja, ki razvijajo rastlinske rešitve. To je ključno za širitev finskih inovacij na globalni ravni.«
– Jukka Kajan
Ali lahko javna nabava spremeni prehranske navade?
S sprejetjem tega predloga želijo v Helsinkih normalizirati prehrano, ki temelji na rastlinskih živilih, in uskladiti javno porabo s svojimi podnebnimi in okoljskimi cilji.
Ukrep prinaša tudi finančne koristi. Predhodna raziskava univerze Aalto kaže, da so rastlinski obroki že zdaj cenejši za mestne prehranske storitve. Če bi polovico trenutnih nakupov mesa nadomestili z rastlinskimi beljakovinami, bi mesto prihranilo več kot 3 milijone evrov letno.
Odločitev predstavlja tudi precedens za oblikovalce politik, prehransko industrijo in javne ponudnike hrane po Evropi, saj kaže, kako lahko javna nabava pospeši prehod na nove vire beljakovin.
»S tem Helsinki pošilja močan signal celotnemu prehranskemu sektorju. Zmanjšuje investicijsko tveganje, spodbuja inovacije in krepi položaj Finske v globalnem prehodu na nove vire beljakovin.«
– Jukka Kajan
Glasovanje je v skladu z najnovejšimi finskimi prehranskimi smernicami, ki priporočajo 30-odstotno zmanjšanje porabe rdečega mesa in čim večjo omejitev predelanih mesnih izdelkov ter njihovo nadomeščanje z rastlinskimi beljakovinami. Največji trgovec v državi, S Group, je zabeležil 14-odstotno rast prodaje tofuja, medtem ko se je prodaja rastlinskih nadomestkov mesa januarja povečala za skoraj 70 % v primerjavi z januarjem 2025. Kljub temu pa 53 % potrošnikov ne podpira politike prepolovitve porabe mesa.
Povzeto po: https://www.greenqueen.com.hk/helsinki-puloet-parempaa-meat-dairy-plant-based-food-policy-2030/ (Avtor: Anay Mridul)
Prevod in priredba: Nina Arko
