Novo poročilo Svetovne banke (World Bank) analizira, kako lahko reforma subvencij pomaga zaščititi temeljna svetovna naravna bogastva – čist zrak, zemljo in oceane. Te dobrine so ključnega pomena za zdravje in prehrano ljudi ter podpirajo večino svetovnega gospodarstva. Vendar subvencije za fosilna goriva, kmetijstvo in ribištvo povzročajo degradacijo teh dobrin ter škodujejo ljudem, planetu in gospodarstvom. Ta denar, ki se šteje v bilijonih, bi lahko namesto tega uporabili za financiranje nujno potrebnih podnebnih ukrepov v državah po vsem svetu.
Subvencije za fosilna goriva, kmetijstvo in ribištvo presegajo 7 bilijonov dolarjev eksplicitnih in implicitnih subvencij, kar je približno 8 % svetovnega BDP.
Eksplicitne subvencije – neposredni vladni izdatki – za kmetijstvo, ribištvo in fosilna goriva znašajo približno 1,25 bilijona dolarjev. Implicitne subvencije pa so kazalnik negativnega vpliva subvencij na ljudi in planet ter znašajo več kot 6 bilijonov USD na leto, breme pa nosijo predvsem revni.
Vlade porabijo bilijone za neučinkovite subvencije, ki poslabšujejo podnebne spremembe – denar, ki bi ga lahko uporabili za reševanje problema.
Kmetijske subvencije so odgovorne za izgubo 2,2 milijona hektarjev gozdov na leto – kar predstavlja 14 % svetovnega krčenja gozdov. Primer: kmetijske subvencije za živinorejo v ZDA pospešujejo krčenje gozdov v Braziliji, s tem ko spodbujajo povpraševanje po krmni soji; posledica tega s subvencijami pospešenega krčenja gozdov je širjenje vektorsko prenosljivih bolezni, vključno z malarijo.
Uporaba fosilnih goriv, ki jo spodbujajo subvencije, je glavni razlog za 7 milijonov prezgodnjih smrti, ki jih vsako leto povzroči onesnaženost zraka.
Subvencije za ribištvo, ki vsako leto znašajo več kot 35 milijard dolarjev, so ključno gonilo zmanjševanja populacije rib, prevelikih ribiških flot in upadanja donosnosti.
Če bomo te potratne subvencije ponovno razporedili, bomo zagotovili zeleni in pravični prehod, ki lahko zagotovi delovna mesta in priložnosti za vse.
Letno države za subvencioniranje potrošnje fosilnih goriv porabijo šestkrat več, kot so se zavezale v okviru Pariškega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam. S preusmeritvijo teh subvencij lahko sprostimo znatna sredstva za trajnostne namene.
Posledice neukrepanja so visoke. Za reševanje podnebne krize nam zmanjkuje časa.
V času obremenjenih proračunov, naraščajočih javnih dolgov, vse večjih neenakosti in vse hujše degradacije okolja bi morale vlade dati prednost celovitim reformam subvencij, ki krepijo javno soglasje, ščitijo ranljive skupine in prikazujejo, kako se denar za to porablja.
Subvencijska reforma je v korist revnih.
Prepričanje, da subvencijske reforme nesorazmerno vplivajo na revne, ni vedno podprto s podatki. V nekaterih primerih, kot so subvencije za energijo, imajo zaradi večje porabe več koristi bogati. Za zaščito ranljivih skupin med subvencijskimi reformami poročilo predlaga, da se z ukrepi, kot so neposredni denarni transferji, kompenzira tiste, ki bi lahko utrpeli največjo škodo. Primeri z Bližnjega vzhoda in severne Afrike kažejo, da so denarni transferji in podobna pomoč uspešno ublažili učinke na revne med reformami energetskih subvencij.
Pregled poročila in celotno poročilo v angleščini najdete na sledeči povezavi: http://hdl.handle.net/10986/39423
Prevedel: M. Black.
This translation was not created by The World Bank and should not be considered an official World Bank translation. The World Bank shall not be liable for any content or error in this translation.
Vir: https://www.worldbank.org/en/topic/climatechange/publication/detox-development (Avtor: The World Bank)
Slika: ChuckTBaker: World Bank Black&White logo in SVG, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons
Datum objave: 17. 10. 2023.