To soboto, 8. novembra 2025, bo slovenska Istra znova v znamenju enega zadnjih in največjih ultramaratonskih dogodkov leta – Obala Ultra Traila. Dogodek bo letos potekal že v peti izvedbi, na zahtevne istrske poti pa se bodo podali tudi štirje člani Slovenskega veganskega društva, ki bodo tekmovali pod imenom tekaškega kluba Vegan.si.
Vegani na najzahtevnejših trasah
Na najdaljšo, 108-kilometrsko preizkušnjo, se bosta že ob 6. uri zjutraj podala Rok Forstnerič in Robert Toni, medtem ko se jima bosta ob 9:30 na 64-kilometrski trasi pridružila še Matjaž Vrhunc in Miha Kölner.
Na vrhu Slavnika (1020 m), ki je najvišja točka tekmovanja, bo med 8. in 12. uro organizirana navijaška cona, kamor se lahko odpravite na sončen sobotni izlet in navijate za naše veganske ultramaratonce. Za obisk navijaške cone se obvezno prijavite pri organizatorju dogodka na: info@obalaultratrail.si
Predstavitev veganskih tekmovalcev:
- Robert Toni
Vegan sem že dobrih 12 let, ultramaratonov pa sem se začel udeleževati leta 2021.
Nikoli nisem bil nek strasten in vesten tekač, bolj amaterski entuziast nad planinarjenjem in ekipnimi športi, kot sta hokej in nogomet.
Za vseh svojih 615 pretečenih kilometrov na uradnih ultramaratonskih tekmovanjih se lahko zahvalim veganskemu načinu prehranjevanja in življenja.
V dobrih štirih letih sem se udeležil že enajstih ultramaratonskih tekmovanj, na katerih iz leta v leto dosegam vse boljše in višje rezultate. Moram priznati, da se na vse te preizkušnje ne pripravljam vedno tako, kot bi bilo priporočljivo, a mi je do sedaj vseeno uspelo še vsakič priteči v cilj v okviru vnaprej določenega časovnega limita – po mojem mnenju predvsem zaradi neverjetnega presežka energije, izjemne vzdržljivosti in regeneracije telesa, ki so skupni faktor prehrane rastlinskega izvora.
Konec tega tedna me čaka največja tekaška preizkušnja doslej – 108 kilometrov. A ko tečeš za živa bitja, ki nimajo glasu in jih še vedno po nepotrebnem izkoriščamo za prehrano, oblačila in zabavo, ni noben izziv prevelik. S svojimi dosežki želim dokazati, da se na rastlinski pogon pride še dlje in hitreje – in da smo na koncu zmagovalci vsi, ki si upamo narediti korak v bolj etično, trajnostno in PRAVO smer.
- Matjaž Vrhunc
Moj krst v trail svetu je bil Gorski maraton štirih občin leta 2016. Potem so me hitro zamikale daljše razdalje in naslednje leto sem na istem trail dogodku pretekel 100-kilometrsko razdaljo – Pušeljc trail. Od takrat do danes se je nabralo 16 trailov do največ 120 kilometrov. Letos sem se bolj posvetil razdaljam okrog 50 kilometrov, se bolj resno pripravljal, kar se je tudi obrestovalo z dvakratnimi stopničkami v starostni kategoriji. Poleg tega sem se letos navdušil nad Spartan race tekmovanji, kjer se tekaška pripravljenost super dopolnjuje s premagovanjem ovir.
Na trail dogodkih vedno s ponosom nosim majico Vegan.si, ker se mi zdijo idealna priložnost, da promoviram prednosti veganstva: da na rastlinski pogon lahko premagujemo velike razdalje, višince, napore; da smo lahko dobri športniki in hkrati pravi zaščitniki živali; da vegani v ničemer ne zaostajamo v smislu fizične pripravljenosti in obenem negujemo visoke etične norme neškodovanja drugim živim bitjem.
Tek mi pomeni tudi svobodo – neomejeno gibanje v svojem naravnem okolju. In to je življenje, kakršnega si neznansko želim, da bi lahko živela vsa živa bitja.
- Miha Kölner
Z ultra trail tekom sem se prvič srečal pred petimi leti, ko sem pri 38-ih rekel, da je treba za 40. rojstni dan narediti nekaj »velikega«. Tako je padla ideja preteči 100-kilometrski ultramaraton. Na poti do tja sem precej treniral in vmes pretekel nekaj krajših, 50-kilometrskih tekem, Julian Alps Trail 2022 pa je bila moja prva 100-kilometrska preizkušnja. Od takrat sem odtekel še dva podobna ter kar nekaj krajših ultramaratonov. Tekma na 65 km na OUT bo služila predvsem kot trening za daljše izzive, ki me čakajo v začetku naslednjega leta.
Na vseh tekmah tečem pod okriljem Vegan.si »tekaškega kluba« ter se trudim kar najbolje zastopati »veganske barve«. Uvrščam se sicer na sredino udeležencev, ampak v resnici tekmujem le sam s seboj. Glede na to, da sem po skoraj petnajstih letih veganstva in po petih letih tekaških podvigov v najboljši formi v življenju, bi sklepal, da veganska prehrana k temu ključno pripomore.
- Rok Forstnerič
Rad imam izzive. Pri 23 letih, ko sem že nekaj časa hodil v hribe, sem prehodil celotno Slovensko planinsko pot, nato pa razmišljal o naslednjem izzivu in se odločil za 100-in-nekaj-kilometrski ultramaraton v Vipavi – UTVV leta 2019. V tistem času sem sicer že tekel, ampak ne veliko; traila sem se udeležil bolj iz hribovskega vidika, na vzdržljivost – ali sploh zmorem.
Po uspešnem projektu sem se v prihodnjih letih udeležil še nekaj 100-kilometrskih trailov, opravil dva Everestinga, tekel od doma v Ljubljani na Triglav, prehodil več daljinskih poti in v glavnem opravil kar nekaj takšnih in drugačnih projektov.
Prelomnica v mojem teku je bilo definitivno leto 2023, ko sem začel teči precej več in se dan pred tekmo prijavil na Julian Alps Ultra Trail 100 km. Preizkušnjo sem odtekel zelo dobro ter zasedel 25. mesto med približno 350 tekači. Od takrat sem pretekel še nekaj trailov – tako 100-kilometrski ultramaraton kot tudi nekaj krajših tekem – in dosegel lepe rezultate.
Tek mi daje največ svobode; živim v trenutku in polno doživljam sebe ter svojo okolico. Ultramaratone tečem, ker smo ljudje vzdržljivostna bitja – tekači na dolge razdalje po naravi.
Odkrivam svoje meje zmogljivosti, ves pogon za podvige pa mi zagotavlja veganska prehrana, ki mi daje ogromno energije in dobro počutje. Je tudi precej lažja za prebavo, še posebej med samo aktivnostjo, kjer je v splošnem večina športnikov v času vzdržljivostnih preizkušenj na izključno rastlinski prehrani.
Hkrati pa je prijaznejša do živali in okolja, v katerem se tako rad(i) gibljem(o).
