Search
Close this search box.

S prehrano do rešitve okolja in zdravja

Popolnoma rastlinska prehrana ni le zdrava, temveč tudi prijazna okolju in podnebju: varuje tla, podtalnico in vire.

V knjigi z originalnim naslovom Thrive foods: 200 Plant-Based Recipes for Peak Health njen avtor Brendan Brazier raziskuje uporabo naravnih surovin za proizvodnjo različnih živil. Za proizvodnjo rastlinske hrane je namreč surovinska poraba – kmetijske površine, voda in goriva (večinoma fosilnih goriv) večkratno manjša kot pri proizvodnji živalskih proizvodov.

Kanadčan Brendan Brazier, rojen 1975 v Vancouvru, je bil profesionalni ironman, triatlonec in zmagovalec kanadskega ultramaratona na 50 kilometrov v letih 2003 in 2006. Že pri starosti 15 let se je odločil, da bo postal profesionalni športnik in od takrat je tudi vegan. Več let je Brendan Brazier eksperimentiral, da bi optimalno sestavil rastlinsko hrano za potrebe vzdržljivosti, regeneracije in zdravja. Tako je razvil t. i. dieto »thrive«, način prehrane s popolnoma rastlinskimi, naravnimi živili za optimalno preskrbo telesa z energijo in hranilnimi snovmi. Poleg tega se Brendan Brazier že leta ukvarja s tematiko prehranjevanja ljudi z zdravo rastlinsko prehrano, ki bi človeštvu lahko prinesla velike socialne, gospodarske in ekološke pridobitve.

Brendan Brazier je vodilni pionir v polnovrednem, popolnoma rastlinskem načinu življenja, posebej za športnike, ter priznan predavatelj. Je gostujoči docent na ameriški univerzi Cornell ter svetuje športnikom in podjetjem, kako se razvijati s pomočjo diete ‚thrive‘, ki zmanjšuje stres.

Uradna spletna stran: www.brendanbrazier.com

Proizvodnja mesa: popolnoma negospodaren način uporabe zemlje

70 odstotkov pridelanih kulturnih rastlin ne služi za hrano ljudem, temveč končajo v krmnih koritih industrijske množične živinoreje. Živinoreja za proizvodnjo mesa zaseda 30 odstotkov celotne zemeljske mase planeta.
Pri tem je živinoreja skrajno neučinkovita pri porabi virov: za vsak kilogram govedine se pokrmi 16 kilogramov žit (koruze, soje, pšenice).

Če je potrebnih 16 kilogramov žita za proizvodnjo 1 kilograma govedine, se postavlja vprašanje, kje je ostalih 15 kilogramov. Odgovor je naslednji: »Del tega porabi govedo za vzdrževanje svojih življenjskih funkcij, del se razblini v atmosfero kot oddajajoča toplota, večji del pa konča kot gnoj,« razlaga Brendan Brazier. Tako se eden najpomembnejših naravnih virov – žito – spremeni v gnoj in gnojnico: več kot 85 odstotkov krme za živino se spremeni v kravji gnoj.

»V industrijski živinoreji se za krmo uporablja pretežno ogljikove hidrate kot so pšenica, koruza in soja. Že samo z enormnimi količinami krme, ki jo živali pojedo, porabijo šestkrat več beljakovin, kot dajejo mesa. Poleg tega je potrebno dvajsetkrat več zemlje za pridobivanje beljakovin iz živali kakor iz rastlin,« pravi Brendan Brazier. Zato je živinoreja popolnoma negospodarna oblika uporabe zemlje. »Stvari moramo spremeniti – mi sami jih moramo spremeniti – da bi dolgoročno dosegli trajnostno rešitev,« poziva avtor.

Izlužena tla zaradi industrijske živinoreje

Zaradi industrijske živinoreje so tla oropana mineralnih snovi. V zadnjem stoletju je izguba mineralnih snovi v zemlji v Evropi znašala 72 odstotkov, v ZDA pa 85 odstotkov.

Zemlja z minerali je seveda pomembna pri proizvodnji živil z visoko vsebnostjo hranilnih snovi. Dober humus vsebuje mnogo mineralnih snovi, ki rastlinam omogočajo gradnjo vitaminov, encimov, antioksidantov, sekundarnih rastlinskih snovi in aminokislin (beljakovin). Rastline, pridelane na dobri zemlji, vsebujejo višjo gostoto hranilnih snovi kot rastline iz izlužene, z minerali skromne zemlje.

Prekomerna teža pri pomanjkljivi prehrani

Posledice so že dolgo jasne: prehrana s skromno vsebnostjo hranilnih snovi povzroča vse več bolezni. Poleg tega kalorije brez hranilnih snovi vodijo v vse večje konzumiranje in s tem v prekomerno težo. Čeprav je v industrijskih deželah vse več ljudi s prekomerno telesno težo, so istočasno podhranjeni.

Brendan Brazier zaključuje: »Zato naš cilj ne bi smela biti proizvodnja čim večjih količin hrane, ampak bi se morali bolj osredotočiti na to, da bi imela ta prehrana čim višjo vsebnost hranilnih snovi – to pa je v veliki meri odvisno od kakovosti zemlje.«

Če se na kmetijskih površinah ne bi pridelovala krma za industrijsko živinorejo, kot je soja ali koruza, ki je povečini še gensko zmanipulirana, temveč pridelki iz biološke pridelave, bogati s hranilnimi snovmi, bi lahko prehranili veliko več ljudi, ki bi bili zadostno preskrbljeni z vsemi hranilnimi snovmi. »To pa bi pomenilo manj pretežkih in obenem podhranjenih ljudi, pa tudi bolezni bi se občutno zmanjšale,« poudarja Brendan Brazier.

Proizvodnja mesa – potrata in onesnaženje vode

Vsakdo ve, da je voda življenje. In vendar so svetovne zaloge pitne vode omejene. Že zdaj so v mnogih deželah Zemlje težave z oskrbo vode: več kot milijarda ljudi nima dostopa do čiste pitne vode. Izračuni FAO kažejo, da bo do leta 2025 64 odstotkov svetovnega prebivalstva prizadelo pomanjkanje vode oz. bo njihova pitna voda onesnažena.

Za pridelavo živinske krme se porabijo neverjetne količine vode: za kilogram mesa je potrebnih najmanj 15.000 litrov vode. Ta količina zadostuje za dnevno tuširanje skozi vse leto!

Poleg tega je industrijska živinoreja največji onesnaževalec vode, kar je potrdila že študija, ki jo je leta 2006 objavil FAO, »Livestock’s Long Shadow« (Dolga senca živinoreje). Ogromne količine gnoja in gnojnice okužujejo reke, morja in podtalnico, tako da je na voljo vse manj čiste vode.

K temu se pridružijo še antibiotiki in hormoni, ki pridejo v krogotok naše pitne vode z gnojem, prav tako gnojila in pesticidi iz proizvodnje krme za živino: 37 odstotkov vseh uporabljenih pesticidov in 50 odstotkov vseh antibiotikov se porabi prav v živinoreji.

S-prehrano-do-resitve-okolja-zdravja-2.png

S-prehrano-do-resitve-okolja-zdravja-3.png

 

Uporaba fosilnih goriv, uničevanje ozračja in podnebja

Pridelava prehrambnih rastlin kot krma za živino, ki nato konča kot meso, zahteva občutno več kmetijskih površin kot pridelava prehrambnih rastlin, ki so namenjene za hrano ljudem. Od celotne prehrambne energije, ki je na razpolago v krmi, se prenese le malo energije na meso. Za proizvodnjo živil živalskega izvora se torej izgubi veliko energije.

Da bi pridobili 1 kalorijo beljakovin iz govedine, se porabi 54 kalorij fosilne energije. Za primerjavo: pri 1 kaloriji rastlinskih beljakovin pa znaša potrebna količina fosilne energije v povprečju 2,2 kaloriji.

V študiji »Livestock’s Long Shadow« Združenih narodov iz leta 2006 je bila živinoreja zaradi svoje energijske potratnosti spoznana kot eden od glavnih vzrokov za podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. V živinoreji nastane več za podnebje škodljivih emisij toplogrednih plinov kot v vseh transportnih sredstvih skupaj (avtih, tovornjakih, avtobusih, letalih, ladjah).

Razlikujemo tri vrste toplogrednih plinov: CO2, metan in didušikov oksid (N2O). Pri tem je metan, ki prihaja od goveda, 23-krat bolj škodljiv za podnebje kot CO2. Didušikov oksid pa je celo 296-krat bolj škodljiv za podnebje kot CO2. 65 odstotkov vsega didušikovega oksida v svetu nastane iz kravjega gnoja.

»Najbolj učinkovito, kar lahko storimo kot posamezniki, da bi zajezili emisije toplogrednih plinov, je, da jemo čim manj živil, katerih proizvodnja emitira toplogredne pline,« pravi Brendan Brazier. Če ne uživamo mesa in mlečnih izdelkov, je to veliko bolj učinkovita zaščita podnebja, kot,če se ne tuširamo in uporabljamo varčne žarnice.

Zaradi varovanja podnebja in zmanjševanja onesnaženja zraka je seveda pametno, da nabavljamo lokalno sadje in zelenjavo, vendar pa je najbolj odločilno, kaj jemo. To dokazuje tudi znanstvena študija univerze Carnegie Mellon iz Pittsburga, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Environmental Science & Technology: »Raziskava je pokazala, da predstavlja transportni kilometer le približno 11 odstotni delež toplogrednih plinov povprečne ameriške družine, medtem ko je delež proizvodnje kar 83 odstotkov.« Tako je količina nastalih toplogrednih plinov iz proizvodnje živil kar 7,5-krat večja od tiste iz transporta.

Glede na vse faktorje se pri proizvodnji 1 kilograma govedine izloči 36 kilogramov CO2. To pa približno ustreza količini CO2, ki jo izloči srednjerazredni avtomobil (s porabo 9 litrov na 100 kilometrov) na prevoženi razdalji 357 kilometrov.

»Kaj bi se zgodilo, če bi vsi Američani ZDA za eno leto prenehali jesti govedino?« se sprašuje Brendan Brazier. Odgovor: Zmanjšanje CO2 bi ustrezalo prevoženim 3,46 bilijonom kilometrov srednjerazrednega avtomobila. »Glede na to, da znaša povprečna oddaljenost lune le približno 384.000 kilometrov, bi to ustrezalo nepredstavljivim 9 milijonom voženj na luno.« Če bi Nemci prenehali za leto dni jesti govedino, bi zmanjšali izpust toplogrednega plina za 630.000 voženj z avtom na luno.

Podnebna bilanca za posamezna živila
 ŽiviloCO2 ekvivalenti v gramih na kg proizvoda
konvencionalnoekološko
Maslo23.79422.089
Govedina zamrznjena14.34112.402
Govedina13.31111.374
Sir8.5127.951
Smetana7.6317.106
Perutnina3.5083.039
Svinjina3.2523.039
Kruh768653
Žemljice, bel kruh661553
Konzervirana zelenjava511479
Zamrznjena zelenjava415378
Sveži paradižniki339228
Svež krompir199138
Sveža zelenjava153130

S-prehrano-do-resitve-okolja-zdravja-4.png

Razmerje med hranljivimi snovmi in obdelovalnimi površinami, primerjava mesa in rastlinskih proizvodov

Občutno več obdelovalnih površin je potrebnih, da pridobimo enako količino mikrohranljivih snovi iz govedine kot pa iz pšenice, koruze ali soje. Če bi s to hrano namesto živine nahranili ljudi, bi lahko iz iste obdelovalne površine dobili 23,4- krat več mikrohranljivih snovi. Če bi na isti obdelovalni površini pridelali ohrovt, bi dobili celo 2.900-kratno količino hranljivih snovi.

S-prehrano-do-resitve-okolja-zdravja-5.png

S-prehrano-do-resitve-okolja-zdravja-6.png

 

Najnižji stroški kvalitetne hrane

Kaj je torej z visokimi cenami zdrave in kvalitetne hrane? Kdor danes prisega na kvalitetne rastlinske proizvode iz biološke pridelave, mora odšteti veliko več kot tisti, ki množično kupuje mesne in mlečne proizvode v diskontih. Brendan Brazier k temu dodaja: »Vemo, da živila, katerih proizvodnja zahteva uporabo manj virov, občutno manj obremenjuje okolje. Vemo tudi, da prav ta s hranilnimi snovmi bogata polnovredna rastlinska hrana zmanjšuje tveganje za mnoge bolezni, tako da lahko tudi tu izračunamo prihranek pri stroških, tako pri posamezniku kot na nivoju izdatkov celotnega gospodarstva. Poleg tega vemo, da je pri taki prehrani veliko manj bolniških dni letno.« Pravo merilo za vrednost nekega živila so mikrohranilne snovi, te pa so v rastlinski polnovredni hrani občutno višje kot pri nizkocenovni standardni prehrani.

Kako je sploh mogoče, da so meso in mlečni proizvodi tako poceni, čeprav porabijo ogromne količine zemlje, vode in fosilne energije? Odgovor se glasi: subvencije! Brez subvencij iz davkoplačevalskega denarja bi bile cene za meso in mlečne izdelke mnogokrat višje. Če pa bi v ceno vračunali še stroške, ki nastanejo zaradi onesnaževanje tal, pitne vode in zraka, pa tudi negativne posledice na podnebje, si mesa in mleka ne bi mogli več privoščiti. »Pri tako ogromni porabi virov mesne industrije, bi bila edina logična odločitev, da poštena tržna cena vpliva na zmanjšanje porabe,« piše Brendan Brazier. »Poštena tržna cena tipičnega hamburgerja iz verige hitre prehrane bi bila brez subvencije od 35 pa vse do 200 ameriških dolarjev (od 25 do 145 evrov), pri čemer je v znesku 35 dolarjev upoštevana samo poraba fosilnih goriv, pri 200 dolarjih pa je všteta tudi poraba zemlje in vode, kot tudi transport krme in čiščenje odpadnih voda od hlevskega gnoja.«

Brendan Brazier izračunava, da je glede na vsebnost hranilnih snovi 5,3-krat dražje, če se prehranjujemo z jajci namesto s črnim fižolom, ali da je 6 krat dražje dobiti enako količino hranilnih snovi iz piščančjih prsi kot iz leče in je celo 41,6-krat dražje dobiti hranilne snovi iz lososa kot iz lanenih semen.

Plačujte danes za zdravo hrano ali pa jutri za zdravljenje bolezni

Leta 2006 je bil Brendan Brazier povabljen, da spregovori ameriškemu kongresu. »Vedel sem, da pri poslušalcih, ki so predstavniki ljudstva, šteje samo eno – denar.« Zato se je fokusiral na preventivno medicino in pojasnil, da si ljudje brez subvencij ne bi mogli privoščiti živil z intenzivno porabo virov ter da bi bila živila bogata s hranilnimi snovmi glede na ceno najugodnejša. Predvsem pa bi bil zaradi boljše prehrane razbremenjen zdravstveni sistem. »Plačujte danes za zdravo hrano ali jutri za zdravljenje bolezni, ki nastanejo zaradi slabega prehranjevanja.«

 

Vir: www.osvoboditev-zivali.org

DELI STRAN: