17. maja 2024 smo v Slovenskem veganskem društvu vsem slovenskim strankam, ki kandidirajo na volitvah v Evropski parlament, poslali vprašanja o rastlinsko-bazirani prehrani, saj smo želeli izvedeti več o njihovih pogledih na določene pereče teme.
Vsem smo na isti dan poslali spodnji identičen tekst z vprašanji:
Spoštovani,
v okviru prihajajočih evropskih volitev bi najkasneje do 31. 5. 2024 radi izvedeli več o stališčih vaše stranke glede nekaterih pomembnih tematik s področja prehrane in reševanja okoljske krize. V Avstriji so politične stranke že podale svoja mnenja o naslednjih vprašanjih, zato bi želeli slišati tudi vaše odgovore:
- Spodbujanje okolju prijazne in zdrave prehrane s poudarkom na rastlinsko-bazirani prehrani: Ali vaša stranka podpira uvedbo zavezujočih ciljev za izboljšanje zdravja in okolja v skupni kmetijski politiki (SKP) EU, ki bi vključevala rastlinsko-bazirano prehrano kot pomembno sredstvo za doseganje podnebnih ciljev?
- Politične spremembe subvencij SKP za spodbujanje rastlinskih živil: Ali vaša stranka podpira preusmeritev subvencij SKP iz živalskih proizvodov na rastlinska živila?
- Razvoj rastlinskih alternativ: Kakšno je stališče vaše stranke do razvoja inovativnih rastlinskih živil, kot so rastlinsko meso ali rastlinski mlečni izdelki? Ali podpirate označevanje teh izdelkov z imeni, kot so “ajdova klobasa” ali “sojino mleko”?
- Obdavčitev in finančne spodbude za rastlinsko-bazirano prehrano: Ali vaša stranka podpira nižjo ali enako stopnjo DDV za rastlinska živila v primerjavi z živalskimi izdelki?
Veselimo se vaših odgovorov, ki bodo pomagali volivcem bolje razumeti stališča vaše stranke glede teh pomembnih vprašanj. Če je stališče kandidatov za volitve drugačno od stališč stranke, bi prosili tudi za njihove ločene odgovore.
Vaša mnenja oz. odgovore (ali odsotnost le teh) bomo objavili na naših spletnih straneh in socialnih omrežjih v pomoč volilcem pri odločanju.Hvala za vaš čas in trud.
Lep pozdrav,
Slovensko vegansko društvo
Na vprašanja so nam odgovorile stranke SLS, SD, Resni.ca, NSi, Levica in skupna lista DESUS in DOBRA DRŽAVA. Na vprašanja nam niso odgovorili: Zeleni Slovenije, Nič od tega, VESNA – zelena stranka, Gibanje Svoboda in SDS. Odgovori so sledeči:
Spodbujanje okolju prijazne in zdrave prehrane s poudarkom na rastlinsko-bazirani prehrani: Ali vaša stranka podpira uvedbo zavezujočih ciljev za izboljšanje zdravja in okolja v skupni kmetijski politiki (SKP) EU, ki bi vključevala rastlinsko-bazirano prehrano kot pomembno sredstvo za doseganje podnebnih ciljev?
Odgovor stranke SLS:
“V SLS smo veliki zagovorniki posameznikove svobode in spoštujemo vsakogar, ki se svobodno odloči za svoj način življenja in prehranski slog, med katere sodi tudi prehranjevanje z izključno rastlinsko prehrano. Kmetijstvo, zlasti živinoreja, je del slovenske narodne identitete, ki pomembno prispeva oziroma je ključno za urejeno kulturno krajino in ohranjeno ter vitalno podeželje, od katerega imajo koristi številne ostale dejavnosti, zlasti turizem. Brez živinoreje si enostavno ne moremo predstavljati slovenskega podeželja, zato v SLS nikakor ne podpiramo sprememb SKP ali ostalih politik EU, ki bi šle v smeri kakršnega koli določanja zavezujočih ciljev za vključevanje rastlinsko bazirane prehrane v jedilnike naših državljanov. Spodbujamo uravnoteženo prehrano in zmernost pri njenem uživanju in uživanju alkohola ter osveščanje ljudi o zdravem življenjskem slogu in nevarnostih prekomernega uživanja.”
Odgovor stranke SD:
“Socialni demokrati podpiramo učinkovito skupno evropsko kmetijsko politiko, osrediščeno v zavezah zelenega prehoda in prijazno do evropskega kmeta. Pomembno je, da so cilji za izboljšanje našega zdravja in okolja ambiciozni, zato v spodbujanju uživanja rastlinsko-bazirane prehrane vidimo kot eno izmed rešitev pri doseganju teh ciljev.”
Odgovor stranke Resni.ca:
“V naši stranki se zavzemamo za povečanje lokalne samooskrbe, kajti lokalno pridelana hrana je najbolj prijazna do okolja ter ima največ koristnih snovi za zdravje. Zavzemamo se za krajše transportne poti, manj zavržene hrane in povečevanje znanja iz področja vrtičkarstva, kot tudi za dobavo lokalne hrane v vse javne zavode. Hrana s krajšo transportno potjo vsebuje tudi več vitaminov, mineralov in drugih za zdravje koristnih snovi.”
Odgovor stranke NSi:
“Slovensko kmetijstvo je butično in kot tako ne ogroža nikogar. V Novi Sloveniji podpiramo kakovostno, lokalno pridelano hrano, najsi bo rastlinskega ali živalskega izvora.”
Odgovor stranke Levica:
“DA.”
Odgovor skupne liste DESUS in DOBRA DRŽAVA:
“Da. Zavzemamo se za kmetijsko samooskrbo in za ohranjanje kmetij, posebej gorskih in za ekološko pridelavo. Kakovost hrane naj bo pred količino, kar vodi do boljšega zdravja prebivalstva.”
Politične spremembe subvencij SKP za spodbujanje rastlinskih živil: Ali vaša stranka podpira preusmeritev subvencij SKP iz živalskih proizvodov na rastlinska živila?
Odgovor stranke SLS:
“SLS je zaščitnica slovenskega kmetijstva in slovenskega kmeta! Kot takšni podpiramo najrazličnejše tipe kmetijske proizvodnje, katere primarna naloga je pridelava hrane za ljudi. Obremenitev slovenske kmetijske zemlje s številom glav velike živine (GVŽ) na ha kmetijske zemlje v obdelavi je v Sloveniji le 1 GVŽ na hektar, kar je v povprečju EU in 3-4 krat manj kot na Nizozemskem ali v Belgiji. Slovenska kmetijska proizvodnja, zlasti živinoreja, je zaradi izrazito visokega deleža območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD) že sedaj nekonkurenčna napram številnim drugim evropskim državam, še bolj pa napram tretjim državam. To izrazito zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in povečuje stroške proizvodnje. Za Slovenijo, kjer je povprečna obremenitev okoli 1 GVŽ na hektar, kar je tudi z vidika rodovitnosti tal zelo ugodno razmerje, je živinoreja zagotovo dobrodošla za boljšo rodovitnost, ponekod celo nujna – npr. v hribovskih območjih, kjer je trajno travinje in je živinoreja praktično edina panoga, ki ohranja obdelano krajino. Velike koristi od tega imajo tudi druge gospodarske panoge, kot je npr. turizem. V SLS zato ne podpiramo preusmeritve neposrednih plačil iz živalskih na rastlinska živila, pač pa podpiramo spodbujanje vseh tipov kmetijske proizvodnje, ne glede na njihov končni proizvod. Takšen ukrep bi namreč v Sloveniji npr. povzročil takojšnje zaraščanje vseh območij, tako hribovskih kot ravninskih območij, ki so trenutno pod pašnim režimom, in še hitrejše propadanje hribovskih in gorskih kmetij, saj alternativ za ta območja enostavno ni. Živinoreja v ravninskih delih je usmerjena predvsem v pridelavo mleka, ki je tudi delovno intenzivnejša in posledično ustvari več delovnih mest. Pridelava mleka v Sloveniji ustrezno odgovarja na izzive večje trajnosti v kmetijstvu. Hkrati ostaja ena redkih kmetijskih panog, ki je konkurenčna in močno presega prag samooskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki. Treba je biti tudi realen. Njivskih površin v Sloveniji je premalo za pridelavo zadostnih količin žita, treba bi bilo povečati silosne kapacitete, da bi imeli dovolj zalog žita, kmetje – poljedelci pa ne bi bili prisiljeni prodati žito takoj po žetvi. Samooskrbo z zelenjavo ali sadjem bi lahko bistveno povečali z gradnjo plastenjakov in steklenjakov ter namakanjem.”
Odgovor stranke SD:
“Socialni demokrati zagovarjamo svobodno odločitev posameznikovih prehrambnih preferenc, zato se s popolno preusmeritvijo subvencij SKP na rastlinska živila, kot tudi nižje stopnje DDV za ta ista živila, ne moremo podpreti. Vsekakor pa smo naklonjeni nadaljnjemu razvoju inovativnih rešitev in alternativ rastlinskih živil in spodbujanju izobraževanja ljudi glede pozitivnih učinkov, ki jo ima (občasna) brezmesna dieta na okolje.”
Odgovor stranke Resni.ca:
“Subvencije so prvenstveno namenjene zniževanju proizvodne cene končnemu potrošniku, torej nam. Menimo, da je le te potrebno prilagoditi na tak način, da bodo omogočale preživetje majhnim kmetijam, ne samo velikim agroživilskim koncernom. Majhne kmetije ne nastopajo samo v vlogi pridelave hrane, pač pa v ohranjanju biotske pestrosti, oblikovanosti naše krajine, imajo pomembno vlogo v turizmu in v ohranjanju tradicionalnih znanj.”
Odgovor stranke NSi:
“Večina subvencij je namenjena velikim »industrijskim« kmetijam, v Sloveniji pa prevladujejo manjše, družinske kmetije, zato je naš fokus, da se sredstva povečajo za manjše in srednje kmetije ne glede na to kaj proizvajajo.”
Odgovor stranke Levica:
“DA.”
Odgovor skupne liste DESUS in DOBRA DRŽAVA:
“Da. Kmetijske subvencije so osredotočene na velike kmetije in pretežno na živinorejo. To bi bilo potrebno spremeniti in povečati del namenjen rastlinskim živilom. Del subvencij bi morali nameniti tudi za socialno varnost kmetov.”
Razvoj rastlinskih alternativ: Kakšno je stališče vaše stranke do razvoja inovativnih rastlinskih živil, kot so rastlinsko meso ali rastlinski mlečni izdelki? Ali podpirate označevanje teh izdelkov z imeni, kot so “ajdova klobasa” ali “sojino mleko”?
Odgovor stranke SLS:
“V SLS podpiramo inovacije v kmetijsko-živilskem sektorju, ki se odzivajo na povpraševanje s strani potrošnikov. Glede označevanja izdelkov pa v SLS ne podpiramo izrazov, ki se uporabljajo izključno za proizvode, pridelane iz mesa in mleka, tudi za označevanje izdelkov rastlinskega izvora. Prav tako opozarjamo, da pri t. i. nadomestkih za živalske proizvode ne sme prihajati do zavajanja potrošnikov ali »greenwashinga«, saj je lahko ogljični odtis teh proizvodov precej visok – transport, način pridelave, energija za pridelavo in predelavo, uporaba emulgatorjev in ojačevalcev okusa, idr. in bi bilo zato nekorektno ustvarjati lažni vtis o “zelenem prispevku” teh proizvodov k okolju.”
Odgovor stranke SD:
“Slovenija se je zahvaljujoč visoko kakovostnim znamkam rastlinskih mesnih različic, že uspešno postavila na zemljevid inovativnih držav z visokim razvojnim potencialom na tem področju in to pozdravljamo. Dejstvo je, da je mesna industrija velik onesnaževalec, zato bodo investicije v proizvodnjo zdrave rastlinsko-bazirane prehrane nujne. Socialni demokrati smo mnenja, da pri prepoznavanju oznak na izdelkih ne gre podcenjevati potrošnikov. Uporabo besed, ki so danes močno zakoreninjene v naš besednjak in ilustrirajo specifično vrsto, obliko in okus živila, zatorej ne smatramo za neprimerno, četudi je ta rastlinskega izvora. Pomembno je, da je jasno v imenu razvidno, da gre za rastlinsko alternativo.”
Odgovor stranke Resni.ca:
“V naši stranki verjamemo, da so najbolj zdrava tista živila, ki so le najmanj obdelana pred zaužitjem in ne vsebujejo konzervansov, emulgatorjev ali drugih nepotrebnih dodatkov. Razumemo, da so določena živila predelana na tak način, da uporabniku skrajšajo čas priprave, vendar menimo, da bi se to dalo bolje rešiti z vzpostavitvijo lokalne dostave hrane, ki je pripravljena iz osnovnih, svežih surovin. Podpiramo pa korektno označevanje živil, s celotno surovinsko sestavo.”
Odgovor stranke NSi:
“V Novi Sloveniji spodbujamo vlaganja v raziskave in razvoj, ki v končni fazi lahko pripeljejo tudi do inovativnih rešitev na področju prehranske varnosti in varovanja okolja. Ključno je, da »nova« inovativna živila prestanejo vse potrebne prehransko-varnostne zahteve. Označevanju z zgoraj navedenimi imeni nismo naklonjeni, saj so zavajajoča.”
Odgovor stranke Levica:
“Razvoj inovativnih rastlinskih živil podpiramo. Ne nasprotujemo označevanju teh izdelkov s pridevniki, ki potrošnikom sporočajo, da gre za izdelke rastlinskega izvora, čeprav se kot samostalnik uporablja beseda, ki označuje živilo živalskega izvora.”
Odgovor skupne liste DESUS in DOBRA DRŽAVA:
“Razumeti in ohraniti je treba pomen avtohtonih semen pred GSO. Končni cilj vseh prizadevanj na področju kmetijstva mora biti trajnostna samooskrba. Rastlinsko pridelana hrana naj ostane čim bolj naravna, brez kemičnih dodatkov z namenom doseganja večje primerjave z živalsko hrano.”
Obdavčitev in finančne spodbude za rastlinsko-bazirano prehrano: Ali vaša stranka podpira nižjo ali enako stopnjo DDV za rastlinska živila v primerjavi z živalskimi izdelki?
Odgovor stranke SLS:
“V SLS podpiramo ohranitev enotne, nižje stopnje DDV za vsa živila, ne glede na njihov izvor.”
Odgovor stranke SD:
“Socialni demokrati zagovarjamo svobodno odločitev posameznikovih prehrambnih preferenc, zato se s popolno preusmeritvijo subvencij SKP na rastlinska živila, kot tudi nižje stopnje DDV za ta ista živila, ne moremo podpreti. Vsekakor pa smo naklonjeni nadaljnjemu razvoju inovativnih rešitev in alternativ rastlinskih živil in spodbujanju izobraževanja ljudi glede pozitivnih učinkov, ki jo ima (občasna) brezmesna dieta na okolje.”
Odgovor stranke Resni.ca:
“Menimo, da bi vsa hrana morala biti označena z nižjo davčno stopnjo.”
Odgovor stranke NSi:
“DA, naj velja enaka stopnja za živalske izdelke in rastlinsko-bazirano prehrano.”
Odgovor stranke Levica:
“Čeprav imajo politike nižanja DDV-ja za specifične izdelke lahko pomembna družbena sporočila, se v praksi nižanje davkov ne odraža v nižanju cen teh izdelkov, ampak predvsem v višjih maržah za trgovce. Zato v Levici za spodbujanje porabe živil rastlinskega izvora in zmanjševanje porabe živil živalskega izvora zagovarjamo plansko proizvodnjo prehrane, ki mora upoštevati nosilne zmogljivosti okolja, dobrobit živali, pošteno plačilo in dobre delovne pogoje za delavce, ter distribucijo glede na potrebe.”
Odgovor skupne liste DESUS in DOBRA DRŽAVA:
“Za vso hrano, ne glede na osnovni izvor (živalska, rastlinska) naj velja čim nižja stopnja DDV.”
Ker Slovensko vegansko društvo ni politična organizacija, se ne bomo opredelili, čigavi odgovori so nam bolj všeč in čigavi manj. Upamo, da vam bodo odgovori ali njihova odsotnost pomagali pri odločanju, koga izbrati na volitvah v Evropski parlament. Hkrati pa razumemo, da se boste verjetno odločali glede na poglede strank na marsikatere tematike, ne le na vprašanja o rastlinsko-bazirani prehrani.
