Pogovor z Društvom za dobrobit živali AniMa o incidentu na Škofljici in potrebnih spremembah v upravljanju z velikimi zvermi.
V Društvu AniMa ste se odzvali na nedavni incident med medvedom in občanko na Škofljici. Kako ocenjujete ta dogodek in kaj bi želeli poudariti javnosti?
Dogodek je nedvomno travmatičen za posameznika, ki je bil vpleten, in ga je treba obravnavati resno. A kot organizacija, ki se zavzema za dobrobit živali, želimo poudariti, da strah sam po sebi ni rešitev. Pretirano odzivanje pogosto ne vodi v večjo varnost, ampak le še poglablja konflikte. Zelo pomembno je, da ta dogodek ne postane izgovor za neutemeljeno stigmatizacijo celotne vrste.
Zakaj sploh prihaja do bližnjih srečanj med ljudmi in medvedi? Ali so ta pogosta?
V povprečju pride do tovrstnih srečanj enkrat do dvakrat letno. V veliki večini primerov gre za obrambno vedenje medvedke z mladiči ali prestrašene živali, ki jih je človek nenadoma presenetil. Medved sicer ni plenilec človeka in ga ne lovi, kot se pogosto zmotno prikazuje. Do bližnjih srečanj največkrat pride zaradi tihe hoje, vetra ali psa, ki se oddalji od lastnika in nenamerno privleče razdraženo žival nazaj.
Zakaj medvedi prihajajo tako blizu naselij? So res postali bolj drzni ali gre za kaj drugega?
Vzrok ni v številčnosti medvedov, temveč v umetnih virih hrane, ki jih ustvarja človek. Med glavnimi dejavniki so krmilnice z visokoenergijsko hrano (npr. koruza), ki jih lovci postavljajo ob robove gozdov in celo v bližini naselij, pa tudi nezavarovana smetišča, čebelnjaki, bale sena ipd. Takšne razmere vodijo do t. i. habituacije – medved se navadi na prisotnost človeka, ker jo poveže s hrano. To pa ni naravno vedenje živali, ampak rezultat napačnega upravljanja.
V odzivu ste opozorili, da v Sloveniji še vedno prevladuje odziv v obliki kvotnega odstrela. Zakaj to po vašem mnenju ni prava rešitev?
Ministrstvo za naravne vire je ta mesec izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov. Kvotni odstrel ne rešuje vzroka težav, torej pogojev, ki sploh vodijo do konfliktov. Pogosto se odstrani žival, ki ni imela nobene vloge v incidentu, medtem ko pravi vzroki – kot je npr. prisotnost vab, hranilnic ali neustrezna zaščita virov hrane – ostanejo. Potrebujemo celosten pristop, ne gasilskih ukrepov. To vključuje regulacijo ali prepoved krmljenja, monitoring populacije, izobraževanje prebivalcev in usposobljene lokalne intervencijske skupine.
Kaj torej konkretno predlagate kot učinkovite ukrepe za zmanjšanje konfliktov?
Naše ključne zahteve so:
- Stroga regulacija ali prepoved krmljenja velikih zveri,
- redni genetski monitoring populacije (na 2–3 leta), kot priporočata IUCN in LCIE,
- izobraževalne kampanje za prebivalce gozdnih območij,
- hitro odzivne intervencijske skupine, ki strokovno ukrepajo na terenu.
Samo z znanjem in sistemskimi rešitvami lahko dolgoročno soobstajamo z velikimi zvermi brez nepotrebnih žrtev – ne na strani ljudi in ne živali.
Kako komentirate širšo percepcijo medvedov v javnosti? Se vam zdi, da je ta ustrezna?
Žal ne. Negativna podoba medveda se pogosto gradi v interesu tistih, ki od tega pridobivajo – bodisi v okviru lovskega turizma, trgovanja s trofejami ali ohranjanja privilegijev. Statistično gledano medved človeka ne dojema kot plen. Njegova prehrana je v več kot 85 % rastlinska – vključuje plodove, korenine, lubje, žuželke, mrhovino in drobne sesalce. Zato je ključno, da širimo znanje in razbijamo mite, ki temeljijo na strahu in komercialnih interesih.
Za konec – kaj sporočate javnosti po tem incidentu?
Najpomembnejše sporočilo je: ne reagirajmo s strahom, temveč z razmislekom. Zahtevajmo sistemske spremembe, odgovorno upravljanje narave in ukinitev praks, ki ustvarjajo konfliktne razmere. Samo s trezno glavo in strokovnim pristopom lahko zagotovimo varnost ljudi in hkrati ohranimo sobivanje z zavarovanimi vrstami.
O društvu Anima:
Društvo za dobrobit živali AniMa že vrsto let deluje na področju zaščite prostoživečih živali in izobraževanja javnosti o etičnem in znanstveno utemeljenem odnosu do narave. Več o njihovem delovanju si lahko preberete na njihovi spletni strani (https://animals-matter.com/).
