Živalski vrtovi

3. novembra, 2023

November 2023

Avtorica: Lana Luna Večerin

Po dolgem času sem se septembra letos odpravila v ljubljanski živalski vrt. Nazadnje sem bila tam pred desetimi leti, še prej pa kot otrok. Ko sem se odločila, da ne želim več uživati živali in živalskih izdelkov, je to kaj kmalu iz veganske prehrane prešlo v veganski način življenja. Tekom let sem se srečavala s problematikami oskrbe in izkoriščanja živali na različnih področjih. Ena od teh so živalski vrtovi, zato tja nisem več želela hoditi. Tokrat sem prvič bila na obisku z odprtimi očmi in ga zapustila prav žalostna.

Živalski vrtovi so zastareli, nemoralni in kruti. Tam živali živijo v ujetništvu, za rešetkami, brez možne fizične aktivnosti. Zavajajoče so trditve, da živalski vrtovi skrbijo za ohranjanje vrst, da so to izobraževalne ustanove, da živalim nudijo najboljšo oskrbo ter najboljše okolje. Živali se nikoli ne bi smele uporabljati za dobiček.

Tudi če se zdi, da živalski vrtovi skrbijo za dobro počutje živali, ni etičnega načina za izkoriščanje katerega koli čutečega bitja za dobiček proti njegovi volji. Živali se za takšno življenje sigurno niso odločile same ter so prisiljene živeti povsem nenaravno življenje. Tudi tiste, rojene v ujetništvu, nikoli ne izgubijo naravnega instinkta. Bi vi za sebe izbrali življenje v zaporu za rešetkami in bili na ogled drugim vrstam?

Pri živalih v ujetništvu prihaja do bizarnih vzorcev vedenja, kot so guganje, korakanje, hoja v krogih oz. naprej in nazaj po isti poti, samopoškodovanja, grizenja ograj, izvajanja ponavljajočih se ritualov kot posledica frustracij naravnih vedenjskih vzorcev, oslabljenega delovanja možganov ali ponavljajočih se poskusov reševanja neke težave. Živalim včasih predpišejo tudi razne antidepresive, pomirjevala ali antipsihotike ter tako pred javnostjo skrijejo njihove stiske. V ljubljanskem živalskem vrtu sem tak vzorec opazila pri medvedu. Ves čas mojega šesturnega obiska je hodil gor in dol po isti poti. Videti je bilo, da ima neko stisko, sama si tega takrat nisem znala razložiti. Po globljem vpogledu v to krutost pa mi je sedaj jasno, zakaj je to počel.

Ograjeni prostori so pogosto premajhni in utesnjeni ter živalim ne omogočajo lovljenja, iskanja hrane, gnezdenja, potovanja ali večine drugih dejavnosti, ki bi jih običajno opravljale. Po podatkih organizacije Freedom for Animals imajo tigri in levi približno 18.000-krat manj prostora v živalskih vrtovih, kot bi ga imeli v divjini, polarni medvedi pa milijonkrat manj.

Naj opozorim tudi na prenatrpanost nekaterih živali, kar sem opazila pri ljubljanskih volkovih. Posledice takšnega načina življenja so tudi prezgodnje smrti.

Lastnik ZOO akvarija Sealife v Essexu je septembra 2022 dejal, da bo moral zaradi vrtoglavih računov pobiti nekaj živali. Živali v živalskih vrtovih niso videne kot bitja, ki si zaslužijo življenje. Če ne ustvarjajo dobička, postanejo blago za enkratno uporabo. Istega meseca je tudi Drusillas Wildlife Park v Sussexu potrdil, da bi naraščajoči stroški lahko vplivali na življenja njihovih živali. Položaj, s katerim se sooča na tisoče živali v ujetništvu, je zelo zaskrbljujoč. Živalski vrtovi dajejo prednost dobičku, ne pa počutju živali.

Glede na študijo bristolske univerze več kot tri četrtine britanskih živalskih vrtov ne izpolnjuje minimalnih standardov dobrega počutja živali. Ugotovila je, da 76 odstotkov ni izpolnjevalo vsaj ene osnovne zahteve glede zdravja, nastanitve ali zdravljenja. Leta 2017 je živalski vrt South Lakes Safari v Cumbriji sprožil ogorčenje, potem ko se je izkazalo, da je skoraj 500 živali poginilo v manj kot treh letih zaradi neprimerne oskrbe. Vzroki smrti so bili pomanjkanje veterinarske oskrbe, podhranjenost, hipotermija in splošno zanemarjanje.

Zaradi dejstva, da obiskovalci raje vidijo živalske mladiče, živalski vrtovi pogosto dajejo prednost vzreji pred dobrobitjo starejših živali. Kot pojasnjuje PETA, živalski vrtovi evtanazirajo zdrave “odvečne” živali, če se ne morejo več razmnoževati. Živalim v ujetništvu pogosto ni dovoljeno ostati pri svojih družinah, saj se mladiče prodaja tudi drugim živalskim vrtovom. V ljubljanskem živalskem vrtu živi opičji mladič po imenu Tai, ki je bil tam tudi rojen. Poistovetila sem se z družinico, kjer sta se mamica in očka igrala s svojim otročkom, vendar so bili zaprti v malem steklenem ter zelo smrdljivem prostoru. Tako se igramo in crkljamo tudi mi, doma. Kako grozno bi bilo, če bi za vse večne čase bili mi zaprti v tem prostoru! Prevzeli so me groza, žalost ter obup ob misli na to, da smo jim to storili mi, ljudje! Najstarejša opica Mojca, rojena leta 1974 v Afriki, je v ljubljanski živalski vrt prišla leta 1976. Opica je starejša kot jaz, kar pomeni, da sem jo za tistim steklom najverjetneje opazovala že kot otrok! Pomislila sem, kaj vse sem v zadnjih dvajsetih letih doživela jaz in kje vse sem bila, ona pa je bila ves ta čas zaprta tam notri, v zaporu!

Medtem ko takojšnja prepoved živalskih vrtov ne bi bila izvedljiva zaradi ogromnega števila živali, ki živijo v njih, je bil kot možna rešitev poudarjen postopen proces opuščanja.

Naravovarstvenik Damian Aspinall je pred tem predlagal načrt za zaprtje živalskih vrtov v naslednjih 25-30 letih, začenši z vrstami, ki “očitno niso primerne za ujetništvo.” Predlaga, da bi morali v naslednjih desetih letih razmisliti o zaprtju majhnih mestnih živalskih vrtov, manjših od 20 hektarjev. Ljubljanski živalski vrt je ravno malo manjši od 20 hektarjev.

Dobrodelna organizacija za divje živali Born Free ugotavlja, da je zelo pomembno, da se velike živali postopno odstrani. To pomeni, da velikih mačk, slonov, žiraf, nosorogov in podobnih ne bi bilo več v ujetništvu v živalskih vrtovih. Po skoraj štirih desetletjih zavzemanja v tej smeri so končno na svojo stran pridobili tudi javno podporo.

V začetku leta 2022 je Born Free začela s kampanjo za prepoved zadrževanja slonov v živalskih vrtovih Združenega kraljestva. Po besedah tiskovnega predstavnika, da imajo sloni v živalskih vrtovih zelo znižano življenjsko starost, fizične bolezni, psihološke težave ter težave z reprodukcijo, več kot očitno niso primerni za živalske vrtove. Sloni v naravnem okolju v čredi prepotujejo tudi do 50 km na dan ter so zelo socialne živali. Povprečna življenjska doba slonov v živalskih vrtovih je 18 let, v naravnem okolju pa 60 let. Sloni, poleg nekaterih drugih živali, nujno potrebujejo družbo, ker so drugače osamljeni. V ljubljanskem živalskem vrtu je slonica sama.

Glede na študijo Born Free in Freedom for Animals iz leta 2020 o živalskih vrtovih v Angliji in Walesu je ogroženih le 15 odstotkov živali v živalskih vrtovih. Gosi, zajci, postrvi, levi, žirafe, noji… to niso ogrožene vrste. Ogroženih živali pa živalski vrtovi tako ali tako ne smejo loviti v njihovem naravnem okolju.

Kot etična alternativa živalskim vrtovom je že na voljo Hologram ZOO, ki sicer še ni tako izpopolnjen, obiščete pa ga lahko v avstralskem mestu Brisbane. Izvedba temelji na novi »globinski« tehnologiji, zaradi katere virtualne živali dobijo svojo velikost. Gibljive slike oživi laserski projektor, ki s pomočjo kristalov omogoča preprostim sončnim očalom ločiti svetlobna polja. Prostor je opremljen tudi s senzorično tehnologijo, ki obiskovalcem omogoča vonjanje rož in dreves. Hologrami so vedno bili zelo dragi in zahtevajo veliko računalniške moči. Svetovni vodja hologramov Axiom Holographics pa je izdelal algoritme, ki za izvedbo potrebujejo manjše število računalnikov. V avstralskem Hologram ZOO-ju je na voljo 50 različnih prikazov, od dinozavrov do goril. Lahko spoznamo že izumrle živali ter živali, ki živijo pod vodo, npr. 30-metrskega kita. Ob njegovem prihodu, obiskovalci v strahu in spoštovanju do tako veličastnega bitja, kar obmolknejo.

Čeprav obstajajo nekateri živalski vrtovi, ki morda s svojimi živalmi ravnajo bolje kot drugi in naredijo nekaj korakov na področju ohranjanja, to ne odpravlja dejstva, da so v osnovi podjetja krutosti. Vse živali – ne glede na velikost, priljubljenost in očitne bolezni – si zaslužijo živeti življenje brez ujetništva.

Živali v ljubljanskem živalskem vrtu in tudi v drugih živalskih vrtovih ne pridejo do izraza, saj ne kažejo svojega naravnega vedenja. Tam samo so, ne morejo početi ničesar, kar bi počele v naravnem okolju in delujejo zelo osamljene. Imajo občutno premalo površine, poslikave na betonskih stenah so popolnoma neobnovljene, a imajo estetski vtis tako ali tako le na ljudi.

Na koncu ogleda stopim še v hiško s terariji, v katerih živijo razne kače, pajki, polži, kuščarji, hrošči in drugi. Skoraj vsi terariji so opremljeni s plastičnim zelenjem. Ja prav ste prebrali, namesto pravega rastlinja je v njih veliko umetnega. Živali ne čutijo razlike v tem, ali je ta plastika v obliki zelenja in cvetja, ali pa je to plastična vrečka oz. embalaža od čokolade. Za žival je to enostavno smet!

Kaj lahko storimo sami? Enostavno ne obiskujemo živalskih vrtov. Če ni povpraševanja, ni dobička in posledično ni produkta, kar so na žalost v tem primeru čuteča bitja.

Pozornost je treba nameniti tudi uvozu lovskih trofej ogroženih ali ranljivih živali, poostriti pa bi morali tudi zakone o nakupu in zadrževanju eksotičnih hišnih ljubljenčkov. Poleg živalskih vrtov živali za dobiček izkoriščajo tudi cirkusi. Če je nekaj legalno in če se nekaj prakticira kot normalno, to še ne pomeni, da je prav. Informacije, ki nam jih že od malega podajajo mediji, izobraževalne ustanove, razne oglaševalske agencije, pa tudi vzgoja, nam nekatere prakse predstavijo na načine, kot jih pač oni vidijo. Ti načini se vprogramirajo v naše možgane in jih kot take dojemamo za pravilne in povsem normalne. Vedno je težko priznati, da smo se nekje motili, pa tudi opravičiti se je težko. Upam, da vam je moje pisanje ponudilo pogled v to kruto izkoriščanje nedolžnih bitij še z drugega zornega kota, in da se boste spomnili teh dejstev ob naslednjem obisku v živalskem vrtu ter se o njih prepričali tudi sami. Mogoče pa ste se po prebiranju tega in še kakšnega drugega zapisa o živalih v ujetništvu odločili, da se tja niti ne boste več odpravili.

Hvala vam!