V mesecu aprilu smo bili priča nenavadno visokim temperaturam za ta letni čas. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je 14. 4. 2024 v Metliki bila izmerjena aprilska rekordna temperatura kar 31,8 stopinje Celzija. ARSO je pripravil tudi poročilo o izrednem vremenskem dogodku. Le kakšna slaba dva dneva po tem, smo doživeli drugo skrajnost. Med 15. 4. in 16. 4. 2024 je ob 15. uri bil izmerjen slovenski rekord v padcu temperature v zaporednih dneh, ki je znašal kar 26,2 stopinje Celzija.
Pred tem pa je marec 2024 bil globalno gledano najtoplejši v zgodovini meritev s povprečno temperaturo 14,14 stopinje Celzija in je bil celo za 1,68 stopinje Celzija toplejši od marčevskega povprečja v predindustrijski dobi 1850-1900 (ARSO, 2024).
Medtem ko v zadnjih dneh nekateri svetovni voditelji žal pozivajo k oboroževanju in še večji eskalaciji vojn po svetu, pa je že pred skoraj petimi leti več kot 11.000 znanstvenikov podpisalo podnebno opozorilo v znanstveni reviji BioScience (Ripple in sod., 2019), kjer so našteli zaskrbljujoče trende, ki nakazujejo, da bo podnebna kriza človeštvu povzročila nepredstavljivo veliko trpljenja, če se družba in sistem ne spremenita dovolj hitro in dovolj radikalno.
Skrbi jih predvsem vsakoletno povečanje števila ljudi na planetu, povečanje živinoreje, povečanje povprečnega letnega vnosa mesa na prebivalca, povečanje svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), povečanje izgub drevesnih površin, povečanje letne potrošnje fosilnih goriv in povečanje letalskega prometa.
Vse to pa je odgovorno za povečanje letnih izpustov ogljikovega dioksida, metana in didušikovega oksida v ozračje na globalnem nivoju. Temu pa sledijo vsakoletna povečanja atmosferskih koncentracij omenjenih treh toplogrednih plinov.
V podnebnem opozorilu človeštvo med drugim pozivajo tudi k trajnostni prehrani, saj se strinjajo, da je sprememba prehranskih navad najučinkovitejši kmetijsko-živilsko-prehranski ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Pozivajo k prehrani, ki temelji na živilih rastlinskega izvora, saj je le-ta bolj zdrava, povzroča občutno manj izpustov toplogrednih plinov, bolj racionalno izrablja orno zemljo, poleg tega pa zahteva mnogo manj kmetijskih površin od povprečne prehrane, zato ima v primerjavi z drugimi načini prehranjevanja močno povečan potencial za pogozdovanje (Ripple in sod., 2019).
Če bi vsi prebivalci Slovenije postali vegani, pa bi teoretično že samo ta ukrep zadostoval za doseganje kmetijskih ciljev za leto 2050 glede blaženja podnebnih sprememb (Jeran, 2019).
Pripravil:
Matic Završnik
Uporabljeni viri:
