Raziskave kažejo, da je pridelava hrane eden izmed vodilnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kriva je za 20-40 % vseh izpustov toplogrednih emisij, kar je okoli 1/3 vseh toplogrednih plinov. Z zavedanjem, da bo leta 2050 na Zemlji populacija štela približno 10 milijard ljudi, bi z današnjim bogatim načinom prehranjevanja podnebno krizo le še poglobili. (1) Vsakodnevno se soočamo s posledicami neučinkovitih prehranjevalnih navad kot so izguba gozdov, preveliki izpusti toplogrednih plinov (CO2, metan in didušikov oksid), povišane temperature ozračja in taljenje ledenikov. (2)
Globalno je trenutno skoraj 2/3 vse soje, koruze in ječmena, in približno 1/3 vseh žit, ki jih gojimo, namenjenih pridelavi krme za živali. Z zmanjšanjem uporabe živalskih izdelkov, bi lahko kmetijska zemljišča namenili hrani za ljudi. (3) Preoblikovanje naravnih ekosistemov v obdelovalna zemljišča in pašnike je največji krivec za upad biotske raznovrstnosti. Vkorakali smo v šesto množično izumiranje vrst na Zemlji, ki je 100- do 1000-krat hitrejše kot v holocenu. Kmetijstvu lahko pripišemo 80 % vseh izumrtij sesalcev in vrst ptic. Biomasa žuželk se je v 30 letih zmanjšala za 75 %, ptic na kmetijskih površinah pa za 30 % v 15 letih. (3) Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) poroča, da je 50 % glavnih svetovnih ribjih virov popolnoma izkoriščenih, 25 % preveč izkoriščenih ali izčrpanih in 20 % zmerno ali premalo izkoriščenih (Slovensko vegansko društvo meni, da FAO na ribje staleže ne gleda z vidika naravovarstva, ampak izključno z vidika maksimalne preskrbe s hrano). Iz tistih 25 % ribjih virov, ki so prekomerno izkoriščani ali izčrpani, človeštvo proizvede manj hrane kot bi je proizvedlo, če bi bilo vzpostavljeno biološko ravnovesje. (4)
Posledice podnebnih sprememb se kažejo tudi v Sloveniji. Po napovedih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) se bo nadaljevalo naraščanje temperature. Povečala se bo tudi jakost in pogostost izjemnih padavin, sploh v zimskih mesecih. Posledično se bodo spremenili vodna bilanca in pretoki rek. Podnebne spremembe bodo vplivale na vodni krog ter razpoložljivost in kakovost pitne vode, vode za rast rastlin in vode namenjene za kmetovanje. (5)
V Sloveniji je poraba živil živalskega izvora precej večja od količin, ki jih predvideva planetarna dieta, ki bazira na rastlinskem načinu prehranjevanja. Statistika kaže, da povprečen Slovenec tedensko poje približno 1800 g mesa. Povprečna Slovenka pa tedensko poje približno 1200 g mesa, s čimer zelo presegamo priporočene vrednosti glede porabe mesa, tudi glede na priporočila NIJZ, ki nima tako strogih priporočil kot planetarna dieta. (6) (7) NIJZ priporoča uživanje do 0,3 kg mesa na teden, več kot 0,5 kg pa predstavlja že veliko tveganje za zdravje. Priporočene količine presegamo tudi pri porabi mleka, mlečnih izdelkov in jajc. (6) Tudi NIJZ priporoča izbiro trajnostne zdrave prehrane, ki ima majhen vpliv na okolje in vsebuje živila rastlinskega izvora, kot so žita, stročnice, sadje in zelenjava, oreščki ter živila živalskega izvora, ki so proizvedena v sistemih z nizkimi emisijami toplogrednih plinov. (5)
Veliko študij je pokazalo, da ima zmanjšanje ali zamenjava živalskih izdelkov z rastlinskimi pozitiven vpliv na okoljske spremembe. Popolnoma veganski in vegetarijanski način prehranjevanja sta imela največji vpliv na zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov in uporabo zemljišč (8). Vegansko prehranjevanje porabi najmanj vode. (9) Načini prehranjevanja, ki zamenjajo meso prežvekovalcev z drugimi alternativami kot so ribe, perutnina in svinjina, prav tako kažejo zmanjšanje vpliva na okolje, ampak v manjši meri kot zgoraj omenjeni rastlinsko-bazirani prehrani. Živalski proizvodi so zaslužni za približno ¾ s prehrano povzročenih podnebnih sprememb. Znanstveniki predvidevajo, da bi do leta 2050 prehranske izpuste toplogrednih plinov lahko zmanjšali za 10 %, s povečanim uživanjem rastlinskih proizvodov pa za kar 80 %. Dodatno 5 % zmanjšanje bi lahko dosegli z zmanjšanjem izgube hrane in manj zavržene hrane. Na podlagi predvidevanj bi lahko s spremenjenim načinom prehranjevanja prihranili 30 % vode, z manj zavržene hrane pa 13 %. Prav tako bi z boljšim upravljanjem z živinorejo in gnojem, gnojenjem, zmanjšanjem odpadkov v gospodinjstvih, recikliranjem hranil in spremembo prehrane zmanjšali in optimizirali uporabo dušika in fosforja. S prepolovitvijo izgube in zavržene hrane bi lahko zmanjšali izgubo biotske raznovrstnosti za 33 %. (10)
Kljub temu, da bi na dolgi rok največ dosegli s prehodom na vegansko ali vegetarijansko dieto, so ključni mali koraki, ki jih lahko storimo takoj – lahko se na primer prijavite na brezplačen 30-dnevni Veganski izziv: www.izziv.si. Pomembna vidika prehranjevanja, ki jih v članku nismo naslavljali, sta zagotovo zdravje in etičnost. V prihodnosti bo za dobrobit vseh prebivalcev našega planeta potrebno upoštevati vse vidike, ki bodo skupaj tvorili okolje, ki bo varno, zdravo in prijazno.
Pripravila: Urška Klenovšek
Viri:
- WEISS, M. Bojana Bajželj: Raziskovalka trajnostne oskrbe s hrano. Mladina, 2023, št. 1, str. 39-43.
- RIPPLE, J., W., WOLF, C., NEWSOME, M., T., BARNARD, P., MOOMAW, R., W. World Scientists’ Warning of a Climate Emergency. BioScience [dostopno na daljavo], 2020, vol. 70, no. 1, str. 8-12. [citirano 5. 4. 2023]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://doi.org/10.1093/biosci/biz088>.
- WILLETT, W., ROCKSTRÖM, J., LOKEN, B., SPRINGMANN, M., LANG, T., VERMEULEN, S., et al. Food in the Anthropocene: the EAT-Lancet Commission on healthy diets from sustainable food systems. The Lancet [dostopno na daljavo], 2019, vol. 393, no. 10170, str. 450-474. [citirano 5. 4. 2023]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)31788-4>.
- HOEKSTRA, Y., A. Water for animal products: a blind spot in water policy. Environmental Research Letters [dostopno na daljavo], 2014, vol. 9, no. 9, str. 1. [citirano 5. 4. 2023]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-9326/9/9/091003>.
- Food loss and waste prevention [dostopno na daljavo]. [citirano 5. 4. 2023]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://food.ec.europa.eu/horizontal-topics/farm-fork-strategy/food-loss-and-waste-prevention_en>.
- Podnebni meni – Vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijaznejši način [dostopno na daljavo]. [citirano 5. 4. 2023]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2021/09/Podnebni-meni-Umanotera.pdf>.
- Gregorič, M., Hristov, H., Blaznik, U., Koroušić Seljak, B., Delfar, N., & Pravst, I. (2022). Dietary Intakes of Slovenian Adults and Elderly: Design and Results of the National Dietary Study SI.Menu 2017/18. Nutrients, 14(17), 3618. https://doi.org/10.3390/nu14173618
- Aleksandrowicz L., Green R., Joy E. J. M., Smith P., Haines A. 2016. The impacts of dietary change on greenhouse gas emissions, land use, water use, and health: a systematic review. PLoS ONE, 11, 11: e0165797 https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0165797
- Harris, F., Moss, C., Joy, E. J. M., Quinn, R., Scheelbeek, P. F. D., Dangour, A. D., & Green, R. (2020). The Water Footprint of Diets: A Global Systematic Review and Meta-analysis. Advances in nutrition (Bethesda, Md.), 11(2), 375–386. https://doi.org/10.1093/advances/nmz091
- Food in the Anthropocene: the EAT-Lancet Commission on healthy diets from sustainable food systems, str. 470-474
Vir slike: Pixabay – cocoparisienne
