Strategija »od vil do vilic« in poročilo Evropske komisije o dejavnikih prehranske varnosti sta poudarila potrebo po prehodu na bolj trajnostno prehranjevanje in dejstvo, da prehod na bolj rastlinsko prehrano ne bo le izboljšal javnega zdravja, ampak bo tudi zmanjšal okoljske obremenitve, ki jih povzroča sedanji prehranski sistem.
Šolska shema sadja, zelenjave in mleka Evropske unije podpira oskrbo otrok s sadjem, zelenjavo, mlekom in določenimi mlečnimi izdelki, vključuje pa tudi izobraževalne dejavnosti o kmetijstvu in zdravih prehranskih navadah. Evropski parlament je glasoval o možnosti dodajanja rastlinskih mlečnih nadomestkov v zgoraj omenjeno shemo. Žal je bil izid glasovanja negativen (proti spremembam), glasovanje pa bo vplivalo na končno odločitev Komisije, ki bo predvidoma objavljena do konca leta 2023.
Zavezništvo podjetij in nevladnih organizacij podpira razširitev obsega izdelkov v šolski shemi EU, z namenom prepoznavanja potreb vseh šolajočih se otrok, tudi tistih, ki ne morejo ali ne želijo piti kravjega mleka zaradi zdravstvenih, etičnih ali okoljskih razlogov ali pa zaradi okusa.
Vključitev rastlinskih mlečnih nadomestkov v shemo je ključna v smislu vključevalnosti, razpoložljivosti, trajnosti in cenovne dostopnosti. Šole so močni nosilci sprememb in imajo pomembno izobraževalno vlogo pri izobraževanju mladih generacij o vplivu prehrane na njihovo zdravje in okolje ter pri oblikovanju prehranjevalnih navad. Zato razširitev izbir, ki bodo na voljo v šolski shemi, pomeni ustvarjanje bolj zdravih in trajnostnih prehranjevalnih navad sedanjih šolarjev tudi kasneje v njihovem življenju.
Program šolske sheme v EU bi moral biti usklajen z današnjimi globalnimi izzivi in cilji strategije »od vil do vilic«, ki spodbuja trajnostno proizvodnjo in trajnostno potrošnjo. Glede na to, da je za 70 % emisij iz kmetijstva v EU odgovorna živinoreja, ima EU priložnost dokazati svojo zavezanost trajnostnemu razvoju (ta koristi tako ljudem kot tudi planetu), tako da v šolsko shemo vključi rastlinske mlečne nadomestke.
Zavezništvo podjetij in nevladnih organizacij zato poziva vodilne v EU, naj podprejo vključitev rastlinskih mlečnih nadomestkov v prihodnjem pregledu šolske sheme EU.
S kalcijem in vitaminom B12 obogatena rastlinska mleka so zdrave in hranljive alternative kravjemu mleku
Bistveno je, da shema upošteva prehrano šolarjev. S kalcijem in vitaminom B12 obogatena rastlinska mleka se lahko uporablja kot ustrezno alternativo kravjemu mleku, saj zagotovijo številne vitamine in minerale, ki jih najdemo v kravjem mleku, in imajo hkrati manjši vpliv na okolje kot živalsko mleko. Študija, izvedena na Švedskem, kaže, da je vsebnost mikrohranil v obogatenih rastlinskih mlečnih nadomestkih, kot so ovseno, sojino in mandljevo mleko, enakovredna kravjemu mleku. Dodana vrednost rastlinskih mlek pa je tudi vsebnost naravno prisotnih vlaknin, ki jih v živilih živalskega izvora seveda ni. Poleg tega za večino rastlinskih mlek velja, da vsebujejo le malo nezdravih nasičenih maščob in so bogata z zdravimi nenasičenimi maščobami. Sojino mleko naravno vsebuje tudi podobno količino beljakovin kot kravje mleko.
Katera živila so zdrava, ugotovimo po njihovi hranilni sestavi, kar vključuje visoko vsebnost vitaminov, mineralov, vlaknin in nenasičenih maščob ter omejeno količino dodanih sladkorjev, nasičenih maščob in natrija. S kalcijem in vitaminom B12 obogatena nesladkana rastlinska mleka dosegajo vse te kriterije in so zdrava in hranljiva alternativa kravjemu mleku za tiste otroke, ki tega ne morejo ali ne želijo piti.
Rastlinski mlečni nadomestki lahko pomagajo zmanjšati ogljični odtis naše prehrane, saj imajo manjši vpliv na okolje
Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je v svojem poročilu Podnebne spremembe 2022: Ublažitev podnebnih sprememb jasen glede okoljskih koristi rastlinske prehrane: »Diete z visoko vsebnostjo rastlinskih beljakovin in malo mesa ter mlečnih izdelkov so povezane z nižjimi emisijami toplogrednih plinov.« Premik k bolj rastlinski prehrani je ključen za prehransko varnost, hkrati pa prinaša velike koristi za blaženje podnebnih sprememb in zdravje ljudi, kar je tudi v skladu s cilji strategije »od vil do vilic«. Večina rastlinskih nadomestkov zahteva manjšo rabo zemlje in vode, proizvede manj toplogrednih plinov in povzroča manjšo evtrofikacijo voda (»cvetenje voda«) kot proizvajanje kravjega mleka. Poleg tega se pridelki, ki se uporabljajo za večino rastlinskih mlek v EU, prav tako v glavnem pridelujejo v EU. To poleg zmanjšanja ogljičnega odtisa, povezanega s prometom, predstavlja tudi priložnosti za ohranjanje lokalnega kmetijstva v Evropski uniji.
Šolska prehrana ima velik potencial pri spodbujanju trajnostnih in zdravih prehranjevalnih navad med otroki. Raziskave kažejo, da je bistvenega pomena, da se osredotočimo na povečanje rastlinskih izbir v kuhinjah javnih ustanov.
Ekonomski vidik rastlinskih mlečnih nadomestkov
Čeprav je trg rastlinskih nadomestkov relativno mlad, v zadnjih letih strmo narašča. Evropski trg rastlinskih nadomestkov se je med letoma 2018 in 2020 povečal za 49 % in naj bi dosegel vrednost 7,5 milijarde evrov do leta 2025 in 16,7 milijarde evrov do leta 2029. Vrednost prodaje rastlinskih mlečnih nadomestkov se je med letoma 2020 in 2022 povečala za 19 %, kar je skoraj dvakrat toliko kot rast prodaje živalskega mleka.
Med vsemi nadomestki rastlinskega izvora so rastlinski mlečni nadomestki najbolje sprejeti. Uživajo jih ne le vegetarijanci in vegani, temveč tudi osebe z laktozno intoleranco in alergijo na mlečne beljakovine ter fleksitarijanci (ljudje, ki se pretežno prehranjujejo z rastlinsko hrano). Poleg tega sta na rastlinske mlečne nadomestke glede na povprečno ceno na enoto v letu 2022 manj vplivala inflacija in zvišanje cen. Cene rastlinskih mlek so se zvišale za 1 %, cene živalskega mleka pa kar za 17 %.
Kombinacija vse večje okoljske ozaveščenosti, naraščajočega povpraševanja potrošnikov in vedno večji pritisk za spoštovanje Pariškega sporazuma pospešuje to preobrazbo in spodbuja Evropsko unijo, da prevzame vodilno vlogo pri prehodu na trajnostno prehrano in hkrati zagotovi možnosti za nove zelene zaposlitve pri socialno pravičnem zelenem gospodarskem prehodu. Ta prehod ima za zdaj še neizkoriščen potencial, kar se tiče kmetov v Evropski uniji. Vedno večje okoljske omejitve postajajo velika grožnja tradicionalnemu kmetovanju. Kmetje imajo pomembno vlogo pri pravičnem prehodu na pridelavo alternativnih beljakovin in pridelkov, razširitev obsega izdelkov v šolski shemi EU pa bi lahko igrala ključno vlogo pri tem prehodu.
Zaključek
Kot zaključek lahko poudarimo, da ima šolska shema Evropske unije, ki pomaga več kot 20 milijonom otrok po vsej Evropi, velik potencial, da postane vodilna pobuda za spodbujanje trajnostne potrošnje hrane v šolah in širše. Vključitev obogatenih rastlinskih mlečnih nadomestkov v šolsko shemo bi pokazala, da je Evropska unija predana temu, da ponudi večjo izbiro otrokom, ki ne morejo oziroma ne želijo uživati kravjega mleka in iščejo zdrave, okolju prijazne in etične alternative.
Prevedla in priredila: Maruša Šmigoc
Datum objave: 10. 11. 2023
Viri:
- ProVeg International, EEB, Greenpeace, Climate Save Movement, Plant Based Treaty, ENSA, Future Food 4 Climate, Eurogroup for Animals, EAPF, et. al. Joint Position Paper On The Inclusion Of Plant-Based Milk Alternatives In The EU School Scheme. Brussels, 3 May 2023.
https://proveg.com/wp-content/uploads/2023/05/Final-Joint-Position-on-EU-School-Milk_May.doc-3-2.pdf - ProVeg International. Missed opportunity: The European Parliament report on the School Scheme fails to include plant-based drinks. 9 May 2023.
https://proveg.com/press-release/missed-opportunity-the-european-parliament-report-on-the-school-scheme-fails-to-include-plant-based-drinks/
