Svetovna zdravstvega organizacija WHO je pred nekaj leti razglasila mesne proizvode, kot so npr. šunka, slanina, salama ter hrenovke za kancerogene. Dobro se je zavedati, da je uravnotežena veganska prehrana že sama po sebi odlična preventivna strategija za preprečevanje raka na črevesju, kot tudi mnogih drugih vrst rakavih obolenj.
Predelano meso je zagotovo rakotvorno
V oktobru 2015 je WHO sprva uvrstila predelane mesne izdelke (vključujoč šunko, slanino, salame ter hrenovke) v 1. skupino kancerogenih, torej rakotvornih snovi (sem spadajo tudi cigareti in azbest), rdeče meso pa v skupino 2A karcinogenov (vključno s pesticidi ter dizelskimi izpusti). Ta razporeditev je pridobljena na podlagi več kot 800 različnih vrst študij, strokovnjaki pa so se strinjali, da se pri zaužitju 50 g predelanih mesnih izdelkov dnevno tveganje za raka na črevesju poveča za kar 18%.
Rakotvornost pri perutnini
Meso piščanca vsebuje mnoge snovi, ki bi lahko bile rakotvorne. Kot prvo velja omeniti, da se beljakovine živalskega porekla ob toplotni obdelavi, kot sta npr. peka na žaru ali pečenje v ponvi, pretvorijo v razmeroma nevarne karcinogene (eden izmed teh je najden tudi v cigaretnih izdelkih). To torej pomeni, da so piščanje prsi brez kože pravzaprav še bolj nevarne kot tiste s kožo (prav tako pa nasičena maščoba povzroči določeno škodo že sama po sebi).
Poleg tega so kokoši zastrupljene in onesnažene še z dodatnimi karcenogeni, kot sta kadmij in razni dioksidi. Še vedno je potrebno veliko raziskav, da bi se dokazala povezava med uživanjem piščančjega mesa in rakom, vendar lahko z gotovostjo rečemo, da nas uživanje piščanjega mesa ne bo obvarovalo pred boleznimi.
Mlečni izdelki bi lahko povzročili raka na prostati
Mlečni izdelki so tesno povezani s tveganjem raka na prostati in smrti kot posledice te bolezni. V raziskavi, ki je bila opravljena na stotisoč doktorjev na priznani zdravstveni šolski instituciji Harvard, je bila ugotovljena neposredna povezava med uživanjem mlečnih izdelkov in smrtnim rakom na prostati (predvsem, ko je šlo za polnomastno mleko) in pa manj smrtonosnimi vrstami bolezni (povezanih z manj mastnim mlekom).
Raziskovalci ugotavljajo, da so vzroki za to predvsem prekomerne količine kalcija, rastni dejavniki, podobni inzulinu, fitinska kislina in fosfati, vsi tesno povezani s povišanim tveganjem obolenja za rakom na prostati.
Z vlakninami proti raku
Kaj nas lahko zaščiti proti raku? Kot prvo, zadosten vnos vlaknin. V raziskavi, ki so jo opravili na več kot milijon žensk ter moških po celi Evropi, so ugotovili, da visok vnos vlaknin (tipičen za uravnoteženo vegansko prehrano) bistveno zniža tveganje smrti za rakom.
Antioksidanti – naravno cepivo proti raku
Še en antikarcinogen, ki ga najdemo v hrani in v še večji količini v pretežno rastlinski hrani, so antioksidanti. Antioksidanti so namreč zmožni upočasniti in celo preprečiti rakave tvorbe v našem telesu. Sodeč po raziskavah, narejenih na podlagi tisočih vrst prehrambenih izdelkov rastlinskega in živalskega izvora, je hrana rastlinskega izvora v povprečju kar stokrat bolj bogata z antioksidanti.
S sojo proti raku dojke
Vedno več raziskav dokazuje, da uživanje tradicionalne hrane, kot je tofu, znatno zniža tveganje za raka dojke, raka na prostati ali raka materničnega vratu, vedno več pa je tudi raziskav, ki kažejo na znižana tveganja tudi pri drugih vrstah rakavih obolenj. Razlog za to se lahko nahaja v dejstvu, da izoflavoni lahko blokirajo druge, močnejše ter naravno prisotne estrogene v krvi. (Ameriško združenje za boj proti raku)
