Avtor: Matevž Jeran, magister inženir prehrane
Datum pisanja: 12. 2. 2026
Še preden se lotim komentiranja z znanstvenega vidika dokončanih prvih slovenskih trajnostnih nacionalnih prehranskih smernic (2025/2026) [*], naj najprej orišem nekaj ozadja, in sicer tri trajnostne primere dobre prakse pri razpolovitvi priporočenega vnosa živil živalskega izvora:
- Združeno kraljestvo, 2016/2018: Posodobitev prehranskega krožnika ‘The Eatwell Plate’ iz leta 2007 v ‘The Eatwell Guide’ leta 2016. Za to posodobitev je bil v Združenem kraljestvu odgovoren organ Public Health England, ki spada pod Department of Health and Social Care. V britanskem prehranskem vodniku so na prvo mesto imena beljakovinske kategorije (angl. ‘Beans, pulses, fish, eggs, meat and other proteins’) namerno postavili fižol in stročnice, sledijo ribe in jajca, šele nato je omenjeno meso. V britanskem prehranskem vodniku se mlečna kategorija imenuje ‘Mlečni izdelki in alternative’ (angl. ‘Dairy and alternatives’), s čimer so pokazali, da so beljakovinski in s kalcijem obogateni “mlečni” nadomestki (sojino mleko in sojini jogurti) s prehranskega vidika mlečni ekvivalenti z okoljevarstvenimi prednostmi. V Združenem kraljestvu so v Vegetarian Society v sodelovanju z odgovornimi državnimi organi ustvarili tudi vegetarijansko različico uradnega prehranskega krožnika ‘Vegetarian Eatwell Guide’ (2018), v Vegan Society pa so pripravili vegansko različico (2020). Eatwell Guide je torej nastal v treh različicah, in vsaka od njih je trajnostna. Slovenska trajnostna mediteranska različica prehranskih priporočil (2025/2026) spominja na trajnostno-naravnani vsejedi Eatwell Guide 2016, slovenska vegetarijanska različica prehranskih priporočil (2025/2026) spominja na vegetarijanski Eatwell Guide 2018, slovenska polnovredna rastlinska različica prehranskih priporočil (2025/2026) pa spominja na veganski Eatwell Guide 2020. Slovenski avtorji torej na trajnostnem področju ne odkrivajo tople vode, saj so podobna priporočila že 6-10 let uporabljana pri državah, ki jih na področju trajnostne prehrane lahko uvrščamo v kategorijo ‘early adopters’. Neofobija pri razpravah o novem slovenskem tristopenjskem prehranskem krožniku je torej povsem odveč.
- Kanada, 2019: Posodobitev prehranskega vodiča ‘Canada’s food guide 2007’ v ‘Canada’s food guide 2019’. Za to posodobitev je bil v Kanadi odgovoren organ Health Canada. Canada’s food guide 2007: Živila rastlinskega izvora zavzemajo približno 80 % grafičnega prikaza na krožniku, živila živalskega izvora zavzemajo približno 20 % grafičnega prikaza. Canada’s food guide 2019: Živila rastlinskega izvora zavzemajo približno 90 % grafičnega prikaza na krožniku, živila živalskega izvora zavzemajo približno 10 % grafičnega prikaza; na seznamu beljakovinskih živil so najprej omenjena živila rastlinskega izvora + s kalcijem obogateno sojino “mleko”, šele nato so našteta živila živalskega izvora. Slovenska trajnostna mediteranska različica prehranskih priporočil (2025/2026) po izgledu in razmerjih med rastlinskimi in živalskimi živili spominja na trajnostno-naravnani vsejedi Canada’s food guide 2019 (v uporabi že 7 let), kar je še en dokaz, da je neofobija pri razpravah o novem slovenskem prehranskem krožniku povsem odveč.
- ‘Planetary health plate by The EAT-Lancet Commission’, 2019: Živila rastlinskega izvora zavzemajo približno 93 % grafičnega prikaza na krožniku, živila živalskega izvora zavzemajo približno 7 % grafičnega prikaza, pri čemer so živila živalskega izvora smatrana kot opcijska in ne kot nujna. Na ta način ta prehranska priporočila omogočajo trajnostno prehranjevanje vsejedcem in niso izključujoča do vegetarijancev in veganov (način prehranjevanja obojih namreč privzeto spada med trajnostne). O teh priporočilih so na nacionalnem portalu o hrani in prehrani leta 2019 napisali članek z naslovom ‘Prehrana za zdravje ljudi in planeta’ (Inštitut za nutricionistiko/ Nacionalni inštitut za javno zdravje/ Prehrana.si), kjer so v slovenščini tabelarično prikazali kvantificirana priporočila za uživanje posameznih skupin živil. Ta tabelaričen prikaz je v slovenščini torej v javnosti že 7 let, avtorji novih prehranskih smernic pa so ga uporabili kot osnovo za pripravo tabele, prilagojene slovenskim kmetijsko-prehranskim razmeram. To je še tretji dokaz, da je strah pred novostmi v tem primeru neutemeljen, saj ne gre ravno za novost.
Ker se z znanstvenega vidika dokončane prve slovenske trajnostne nacionalne prehranske smernice [*] zgledujejo po britanskih, kanadskih in EAT-Lancet trajnostnih primerih dobre prakse, pri snovanju pa so avtorji v ozir vzeli tudi nordijske in še marsikatere druge prehranske smernice, ki vključujejo trajnostni aspekt prehrane in niso izključujoče do vegetarijancev in veganov, lahko zaključim, da gre za izjemno pomembno in kakovostno delo.
Kot pa pravijo avtorji: Prehod na prehrano, ki temelji na rastlinskih živilih, bo lažji, ko se bodo spremenili prehransko okolje, dostopnost in družbene norme. Usklajene, večplastne strategije – fiskalni ukrepi (npr. sprememba obdavčevanja in sistema subvencij), ki obravnavajo družbene in gospodarske ovire, reforme prehranskega okolja, jasno označevanje na sprednjih straneh embalaž, izobraževanje o prehrani in okrepljena socialna infrastruktura – so ključnega pomena za spremembe na populacijski ravni.
Pot do trajnostnega prehranskega sistema je še dolga, a začeti se mora s trajnostnimi prehranskimi smernicami, ki morajo postati vodilo za vse nadaljnje ukrepe.
*Opomba: Nove slovenske prehranske smernice v tem trenutku (12. 2. 2026) še niso sprejete pri Ministrstvu za zdravje.
