Raziskovalci so analizirali na desetine različnih spodbud (angl. nudges), namenjenih zmanjšanju porabe mesa v sektorju gostinskih storitev. Ugotovili so, da je sprememba osnovne ponudbe za goste edini ukrep, ki dejansko deluje.
Marsikdo si želi zmanjšati vnos mesa iz različnih razlogov; bodisi zaradi skrbi za dobrobit živali, okoljevarstvenih razlogov ali lastnega zdravja. Oblikovalci politik, ki želijo spodbuditi takšne vedenjske vzorce, se pogosto poslužujejo oblikovanja smernic z manjšimi spodbudami (angl. nudge policies). To so ukrepi, ki usmerjajo potrošniške izbire, ne da bi karkoli neposredno prepovedovali, vsiljevali ali pa za dosego ciljev uporabljali denarne kazni ali spodbude.
V zadnjih letih pa je bilo vzeto pod drobnogled navdušenje nad temi spodbudami, ki je zaznamovalo obdobje med letoma 2000 in 2020. Naprednejše statistične metode, obsežnejše in dolgoročne študije ter prizadevanja k reševanju sistemskih težav (kot so pristranske raziskave, v katerih so pozitivni rezultati prednostno obravnavani pred negativnimi) so spodkopali številne sprva obetavne ugotovitve na različnih področjih oblikovanja javne politike. Kljub temu je področje spodbud k spremembam vedenjskih vzorcev obširno in raznoliko. Nekateri ukrepi v določenih okoliščinah verjetno delujejo; ključno je le skrbno preučiti dokaze ter ugotoviti, kaj deluje na določenem področju.
Izbira hrane se je izkazala za eno najbolj obetavnih področij. Zato so avtorji izvedli meta-analizo, v kateri so podrobno preučili, katere spodbude pri prehranjevanju so uspešne v določenih skupinah in pod določenimi pogoji. Študija se je osredotočila na prizadevanja za zmanjšanje porabe mesa v sektorju gostinskih storitev, na primer v menzah, restavracijah in kavarnah.
Raziskovalci so pregledali objavljeno literaturo in zabeležili 78 spodbud, navedenih v 33 študijah (v obsegu 28 člankov). Na podlagi uveljavljenega modela so te spodbude razvrstili v tri širše kategorije, te pa naprej v devet jasnih metod:
Pregled metod in primerov spodbud
1. Informacija, ki vpliva na odločitev, vključuje spremembo načina predstavitve informacij.
- Preoblikovanje informacij se nanaša na preimenovanje brezmesne jedi v rastlinsko namesto vegansko.
- Izpostavljanje informacij se nanaša na uporabo semaforskega sistema razvrščanja (rdeča, rumena, zelena) za usmerjanje izbire.
- Oblikovanje družbenih referenc, npr. pomeni, da se gostom sporoči, da je rastlinska jed »priporočilo glavnega kuharja«.
2. Struktura odločitve se nanaša na spremembo načina predstavitve izbire.
- Spreminjanje privzetih izbir: Rastlinske jedi predstavljajo osnovno ponudbo, razen če se gost tej možnosti izrecno odreče.
- Spreminjanje truda za izbiro: Rastlinske jedi so postavljene na začetek samopostrežnega bara.
- Spreminjanje nabora/sestave možnosti izbire: Postavitev brezmesne možnosti v ospredje oz. na vrh menija.
- Spreminjanje posledic izbire: Pohvala ali priznanje gostu za njegovo okoljsko ozaveščeno izbiro.
3. Pomoč pri odločanju se nanaša na podporo posameznikom pri sprejemanju odločitev.
- Obveščanje: Spodbujanje gostov (npr. z obvestili) k izbiri okolju prijaznejše jedi.
- Spodbuda k zaobljubi: Gosti podpišejo pisno zaobljubo, da bodo jedli manj mesa.
Raziskovalci so nato uporabili t. i. metodo moderatorske analize, s katero so ugotavljali, kako različni dejavniki vplivajo na učinkovitost spodbude pri zmanjševanju mesne prehrane. Med temi dejavniki so bili vrsta spodbude, demografske posebnosti udeležencev in sama zasnova študije. Ugotavljali so tudi številne predpostavke o pričakovanih rezultatih. Predvidevali so na primer, da bo sprememba privzete možnosti najučinkovitejša in da bodo spodbude najbolj učinkovite v skupinah mlajših oseb in pri ženskah ter v skupinah z manjšim deležem veganov in vegetarijancev. Prav tako so domnevali, da bodo dolgotrajnejši ukrepi imeli manjši učinek (saj se ljudje nagibajo k starim navadam) in da bodo spodbude v meniju učinkovitejše od spodbud, kot so plakati ali priporočila osebja.
Raziskava je potrdila pričakovanja: sprememba privzete možnosti se je izkazala za daleč najučinkovitejšo metodo, saj je porabo mesa v povprečju zmanjšala za kar 54 odstotkov. Pravzaprav je bil to edini ukrep s pozitivnimi rezultati. Za tri vrste spodbud (povečanje truda pri uveljavljanju sprememb, spreminjanje posledic izbire in obvestila o možnosti izbire) ni bilo dovolj podatkov, preostalih pet oblik pa ni imelo statistično značilnega vpliva na porabo mesa (nekatere so jo sicer celo zanemarljivo povečale, vendar prav tako v mejah statistične značilnosti).
Poleg tega analiza ni pokazala značilnih razlik glede na starost, spol ali delež veganov oziroma vegetarijancev v vzorcu. Trajanje ukrepa je sicer prineslo manjšo statistično razliko, vendar v nasprotni smeri od pričakovane; spodbude, ki so trajale dlje časa, so nepričakovano dosegle večje zmanjšanje porabe mesa. Spodbude na samih menijih so se pričakovano obnesle nekoliko bolje, študije s kontrolno skupino pa so dale nekoliko boljše rezultate kot eksperimentalne skupine, pred ukrepom in po njem.
Vendar pa je treba opozoriti na določene omejitve študije. Le 12 od skupno 78 preučenih spodbud je bilo del edine učinkovite oblike (sprememba privzete možnosti). To pomeni, da so raziskovalci vpliv ostalih dejavnikov preverjali na vzorcu vsega 12 primerov, ki pa je bil »razredčen« s preostalimi 66 spodbudami, ki niso imele učinka. Zato je treba v teh analizah pogojno upoštevati manjše učinke.
Omenimo tudi, da študija ne navaja popravkov za večkratne primerjave, kar je standardni metodološki postopek, kadar se hkrati preverja več moderatorjev. Mogoče je tudi, da so manjši opazovani učinki povsem naključni in izhajajo iz števila dejavnikov omenjenih 12 uspešnih spodbud.
Kljub tem omejitvam pa drži ključna ugotovitev: za razliko od drugih spodbud, se je za odlično izkazala le sprememba privzetih možnosti. Prizadevanja za zmanjšanje porabe mesa v gostinskem sektorju bi torej morala sloneti na tej taktiki. Raziskovalci oblikovalcem politik predlagajo postopen večfazni pristop:
- Zagotoviti vsaj eno možnost vegetarijanskega ali veganskega obroka (Opomba: v Slovenskem veganskem društvu seveda zagovarjamo slednje) v javnih menzah.
- To možnost uveljaviti kot privzeto.
- Promovirati gostinske obrate, ki uspešno uvajajo rastlinsko ponudbo kot osnovno.
- Organizirati usposabljanja za vodje gostinskih obratov o tem, kako uspešno uvesti sistem osnovne ponudbe.
Čeprav bodo potrebne še nadaljnje raziskave za natančno razumevanje delovanja tega ukrepa, denimo o najučinkovitejšem načinu izvedbe in pri kom doseže največji učinek, je sporočilo za odločevalce v tem trenutku preprosto in jasno.
Povzeto po: https://faunalytics.org/changing-the-default-choice-should-be-the-default-nudge/ (Avtor: Ben Wōden, maj 2026)
Prevod in priredba: Nataša Pucelj
Osnovni znanstveni vir:
Schäufele-Elbers, I., Bosnjak, M., Gastaldello, G., & Schamel, G. (2025). Nudging meat off the plate in foodservice? A systematic review and meta-analysis identifying moderators in field-based intervention studies. Journal of Environmental Psychology, 108, 102830. https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2025.102830
