Slika: Kani Ronningen, U.S. Army [Javna last] / Wikimedia Commons
Iz različnih študij je razvidno, da ima od vseh preučevanih živil največji ogljični odtis (na kilogram živila) meso prežvekovalcev, v nedoločenem vrstnem redu pa mu sledijo naslednja živila z visokim ogljičnim odtisom: predelano/delikatesno meso, sir, svinjsko meso, perutninsko meso, mešani obroki (vsebujejo živila rastlinskega in živalskega izvora), maslo/smetana, ribe/mehkužci, jajca in sladice (Hamerschlag, 2011; Bertoluci in sod., 2016; van Dooren in sod., 2017). Govedo, krmljeno izključno s travo/senom, povzroča še več izpustov toplogrednih plinov kot govedo iz klasične reje, ki ga živinorejci krmijo s poljščinami in travo/senom (Capper, 2012).
Sprememba prehranskih navad je najučinkovitejši kmetijsko-živilsko-prehranski ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Če bi vsi prebivalci Slovenije postali vegani, bi teoretično že samo ta ukrep zadostoval za doseganje kmetijskih ciljev za leto 2050 glede blaženja podnebnih sprememb (Jeran, 2019a).
Bryngelsson in sod. (2016) so pokazali, da se pri učinkovitosti zmanjševanja prehranskega ogljičnega odtisa veganskemu jedilniku najbolj približa jedilnik brez živil iz prežvekovalcev (manjši ogljični odtis od vegetarijanskega jedilnika, a večji od veganskega). Če Evropska unija želi do leta 2050 doseči svoje cilje na področju podnebnih sprememb, bo najverjetneje med neizogibnimi strategijami zmanjšanje vnosa mesa iz prežvekovalcev vsaj za 50 % (Bryngelsson in sod., 2016).
Zmanjšanje prehranskega okoljskega odtisa jedilnika je v veliki meri proporcionalno predvsem z zmanjšanjem vnosa živil iz prežvekovalcev (Aleksandrowicz in sod., 2016).
Prežvekovalci: biki, krave, ovce, koze, jeleni, srne.
Živila iz prežvekovalcev: goveje meso, mlečni izdelki, ovčje meso, kozje meso, divjačinsko meso.
Nekateri za zmanjšanje prehranskega okoljskega odtisa predlagajo zmanjšanje vnosa živil iz prežvekovalcev in nadomestitev teh živil z jajci in perutninskim mesom.
Ta predlog z moralno-etičnega vidika ni primeren, saj bi zaradi bistveno manjše povprečne velikosti perutninskega trupa (v primerjavi s povprečno velikostjo trupa goveda) bila posledica tega ukrepa bistveno povečanje števila vsakoletno ubitih čutečih rejnih živali (1. razlog za nasprotovanje predlogu). Povprečna masa očiščenih trupov pri govedu znaša 301,22 kg, pri perutnini pa 1,81 kg (SURS, 2019), torej bi lahko poenostavljeno trdili, da je za eno tono piščančjega mesa treba zaklati približno 166-krat več rejnih živali kot za eno tono govejega mesa.
In ker pri perutninarstvu prevladuje reja industrijskega tipa, bi se tudi v tem oziru povečala količina nepotrebnega trpljenja (2. razlog za nasprotovanje predlogu). Reja industrijskega tipa je z moralno-etičnega vidika bolj sporna od pašne reje.
Pri perutnini je poleg tega neizogibna težava krmljenje živali s »food-competing feedstuffs« – gre za neučinkovito ravnanje z naravnimi viri in oteževanje samooskrbe Slovenije s hrano za ljudi (Jeran, 2019b) (3. razlog za nasprotovanje predlogu). Ta težava je pri govedoreji bolj verjetno izogibna kot pri perutninarstvu.
4. razlog za nasprotovanje predlogu pa je ta, da so stročnice in izdelki iz njih tako z okoljevarstvenega kot z moralno-etičnega vidika bolj primerna zamenjava za živila iz prežvekovalcev od jajc in perutninskega mesa (Jeran in Vrhovnik, 2018).
Boljši predlog za zmanjšanje prehranskega okoljskega odtisa je torej pomik proti dobro načrtovani veganski prehrani.
Veganski prehranski krožnik [Matevž Jeran in Jure Vrhovnik, 2018]
Pripravil: Matevž Jeran