UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
Projektna naloga pri predmetu Uporabna socialna psihologija
Predlogi za ozaveščanje slovenske javnosti o veganskem življenjskem slogu
Ime in priimek: Julija Pavlin
Študijski program: Psihologija
Priporočila so nastala pod mentorstvom dr. Simone Gomboc v okviru predmeta Uporabna socialna psihologija, ki se izjava kot del magistrskega programa Psihologija Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Koper, februar 2024
Veganstvo je, po besedah prvega veganskega društva na svetu The Vegan Society, filozofija in način življenja, ki si prizadeva izključiti, kolikor je le to mogoče, vse oblike krutosti in izkoriščanja živali (The Vegan Society, b.d.). Cilj je spodbujati razvoj in uporabo alternativ izdelkov brez živalskega porekla tako v pri ljudi in živalim kot okolju. V prehranskem smislu veganstvo vključuje opustitev vseh izdelkov, ki so delno ali v celoti pridobljeni iz živali. Pri veganstvu pa se ljudje ne izogibajo le živalskim živilom, vendar tudi drugim izdelkom kot so oblačila, čevlji, make-up ipd. Leta 2023 je bilo v Evropi približno 3,2% prebivalstva veganov (The Vegan Society, b.d.). V Sloveniji je po podatkih iz leta 2017/18, 3,1% mladostnikov, 3,3% odraslih in 1% starejših odraslih način prehranjevanja, ki izključuje nekaj skupin živil npr. delno in ovo-lakto vegetarijanstvo, veganstvo in frutarijanstvo. Od tega je le 0,2% veganov. Med vegani v Sloveniji prevladujejo ženske (Gregorič in Hočevar-Grom, 2019). Tako kot v tujini imamo tudi v Sloveniji svoje vegansko društvo z imenom Slovensko vegansko društvo. So nepolitična, humanitarna organizacija civilne družbe Slovenije, ki združuje vegane na področju le-te. Cilj in namen društva je ozaveščanje, strokovna pomoč in podpora veganom ter tistim, ki si želijo to postati, izobraževanje javnosti na področju pravic živalin in njihove oskrbe. Poleg prehrane, prirejajo tudi strokovna izobraževanja na področju okoljevarstva in narave (Slovensko vegansko društvo).
Kljub prizadevanj veganov pa so ti še vedno pogosto diskriminirani (Vrtačnik, 2020). Po rezultatih raziskave Društva za osvoboditev živali, o spoštovanju ustavne pravice veganov do življenja iz leta 2019, 59% veganov poroča, da so zaradi veganskega prepričanja doživeli neugodne situacije oz. so bili slabše obravnavani. Večina neprijetnosti pa je prihajala predvsem iz družinskega kroga. Skoraj 30% sodelujočih je povedalo, da so doživeli neustrezno obravnavo s strani zdravstvenih delavcev oz. so bili diskriminirani pri obravnavi zaradi njihovih prepričanj. Prav tako je 46% veganov iz raziskave povedalo, da so bili oni sami ali pa njihovi otroci prikrajšani rastlinske prehrane v javnih ustanovah (Vrtačnik, 2020). Cilj naloge je zato oblikovati nekaj predlogov s katerimi bi lahko veganska društva okrepila svoj vpliv in s tem zmanjšala občuteno diskriminacijo ter preko ozaveščanja doprinesla k bolj trajnostni družbi, tako v Sloveniji kot drugod po svetu.
- Ustvarjanje večje ponudbe veganske prehrane in dostopnosti do izdelkov rastlinskega izvora
ČLANEK: Outcomes of a short term dietary intervention involving vegan soul food restaurants on African American adults’ perceived barriers, benefits, and dietary acceptability of adopting a plant-based diet. Crimarco, A., Dias, C. H., Turner-McGrievy, G. M., Wilson, M., Adams, S. A., Macauda, M., Blake, C. E. in Younginer, N. (2020).
RAZISKOVALNO PODROČJE: Prehranske navade
PREGLED: Uživanje hrane na rastlinski osnovi ni vsem pri srcu, kaj pa lahko naredimo, da bi ljudje želeli poskusiti vegansko hrano? Avtorji članka so raziskovali ali spodbujanje ljudi k obisku restavracij z vegansko ponudbo in pripravi veganskih jedi doma, pripomore k zmanjševanju predsodkov in povečanju zaznane koristi prehrane rastlinskega izvora.
METODOLOGIJA: V intervenciji, osredotočeni na zaznanih ovirah, koristih in prehranskih sprejemljivostih veganske prehrane, je sodelovalo 30 Afriških Američanov. Udeleženci so se tekom intervencije, trajajoče tri tedne, morali držati diete na podlagi rastlinske (veganske) prehrane. Udeleženci so bili naključno razdeljeni v dve skupini, in sicer skupina, ki naj bi vse obroke pripravljala doma in skupina, ki naj bi vsaj nekajkrat na teden jedla zunaj, v lokalnih veganskih »soul food« (restavracije katerih lastniki so temnopolti) restavracijah. Udeleženci so prav tako dobili bone za nakup rastlinskih izdelkov in obisk veganskih restavracij. Po intervenciji so sodelujoči rešili še vprašalnik o zaznanih ovirah in koristih uživanja veganske prehrane in vprašalnik o prehranskih navadah (pogostost zaužitja določenih živil) v zadnjih treh tednih.
UGOTOVITVE: Rezultati kažejo, da se je večina zaznanih ovir o zauživanju veganske prehranske zmanjšalo, predvsem skrbi glede pomanjkanje dostopnost do živil rastlinskega izvora in neinformiranost o načinu priprave veganskih jedi. K temu je pripomoglo izobraževalno gradivo in recepti, ki so jih udeleženci dobili na začetku intervencije. Poleg tega se je v skupini, ki je jedla v restavracijah zmanjšala zaskrbljenost glede okusa veganske hrane in povišalo mnenje o enostavnosti vzdrževanja take diete. Obe skupini sta poročali o zadovoljstvu z vegansko prehrano na splošno. Prav tako se je dieta na podlagi živil rastlinskega izvora, izkazala kot koristna za nižanje telesne teže.
IMPLIKACIJE: Raziskava je pokazala, da je lahko prehod na vegansko prehrano prinese hitre in pozitivne spremembe tako pri samem dojemanju hrane kot v telesu. Priporočljivo bi bilo, da se veganska skupnost osredotoči na promocijo vegankse ponudbe v restavracijah in poda pobudo po povečanju izbire jedi z rastlinskega izbora v klasičnih restavracijah. Poskrbeti bi bilo dobro tudi, da je ponujena hrana okusna in skrbno pripravljena, da jo bodo želeli poskusiti tudi ljudje, ki niso vegani in tako razširiti uživanje rastlinskih jedi. Prav tako bi lahko posvetili več pozornosti širjenju izobraževalne vsebine, predvsem receptov za pripravo veganskih jedi, s čimer bi lahko vzpodbudili zanimanje neveganov za pripravo veganskih jedi. Pri izobraževalni vsebini bi se bilo dobro dotakniti tudi skrbi, ki se lahko pojavijo ob prenehanju uživanja živalskih izdelkov – pomanjkanje določenih beljakovin, maščob ipd., ki se jih najde predvsem v živalskih izdelkih, npr. povedalo bi se katera rastlinska živila so bogata z določenimi vlakninami/beljakovinami/maščobami/…, ali je potrebno jemati prehranske dodatke ipd.
- Rastlinski izdelki kot dopolnilo mesnim izdelkom
ČLANEK: When meat-eaters expect vegan food to taste bad: Veganism as a symbolic threat. Rosenfeld, D. L., Rothgerber, H. in Tomiyama, A. J. (2024).
RAZISKOVALNO PODROČJE: Promocija veganstva
PREGLED: Kako prepričati ljudi, da sploh poskusijo veganske izdelke? V raziskavi ugotavljajo, da je visoka stopnja karnizma povezana z nižjo odprtostjo do zaužitja hrane na rastlinski osnovi.
METODOLOGIJA: Raziskava je sestavljena iz treh študij. V študiji 1 je sodelovalo 275 udeležencev, ki so bili mesojedci oz. vsejedci. Udeleženci so najprej izpolnili vprašalnik, ki je določil kako visoko na stopnji karnizma se nahajajo. Nato so bili naključno dodeljeni, da odgovorijo na vprašanja povezana z predvidenim okusom navadnega ali veganskega burgerja in sladoleda. V študiji 2 je sodelovalo 382 udeležencev, tako veganov oz. vegetarijancev kot mesojedcev oz. vsejedcev. Udeleženci so izpolnili najprej vprašalnika o karnizmu in zaznani simbolni grožnji veganstva, nato pa še test predvidenega okusa veganskega burgerja in sladoleda. V študiji 3 so udeleženci rešili le dva testa, in sicer vprašalnik o simbolični grožnji veganstva in pričakovanem okusu veganske hrane (na splošno, ne le določene kot v predhodnih študijah). V študiji je sodelovalo 500 udeležencev.
UGOTOVITVE: Udeleženci so pričakovan okus veganskega burgerja in sladoleda ocenili mnogo nižje kot pričakovan okus klasičnega mesnega burgerja in sladoleda. Udeleženci, ki so bili na lestvici kranizma ocenjeni visoko so veganstvo videli kot večjo simbolično grožnjo na pram tistim, ki so bili nižje na lestvici. Ta simbolična grožnja pa vpliva na mnenje neveganov o tem kakšnega okusa je veganska hrana.
IMPLIKACIJE: Hrano rastlinskega izvora lahko nekateri posamezniki zaznajo kot simbolično ogrožajočo in jo zato ne želijo poskusiti. S promoviranjem rastlinskih izdelkov kot dodatek (ne zamenjavo) mesnim izdelkom lahko ljudje prepričamo, da jo poskusijo in posledično povečamo možnost, da se bo oseba v prihodnosti odločila za veganstvo. Znotraj veganske skupnosti bi morali omogočiti varen prostor za ljudi, ki se šele odločajo za prehod na veganstvo in jih podpirati tudi, če njihova dieta še vedno tu pa tam zajema tudi izdelke živalskega izvora (npr. najprej preidejo na vegetarijanstvo, nato postopoma na veganstvo). Poleg tega bi lahko spodbujali tudi le kratkotrajno izogibanje mesnim izdelkom (brezmesni »post«), ki bi lahko posameznike spodbudilo k dolgotrajnemu prehodu z mesnih izdelkov na živilska. Informiranje ljudi o rastlinskih izdelkih, ki so lahko dobro nadomestilo za meso (npr. znamke kot so Beyond Meat, različne vrste gob – resasti bradovec, dvotrosni kumak…, seitan ipd.) bi lahko pomagalo posameznikom, ki ne vedo kje začeti, kako se prehoda lotiti.
- Promocija veganskih izdelkov kot zdravih in trajnostnih za povečanje zaužitja le-teh
ČLANEK: Don’t say “vegan” or “plant-based”: Food without meat and dairy is more likely to be chosen when labeled as “healthy” and “sustainable”. Sleboda, P., Bruine de Bruin, W. Gutsche, T. in Arvai, J. (2024).
RAZISKOVALNO PODROČJE: Prehranjevanje
PREGLED: Avtorji raziskave so ugotovili, da ljudje prej izberejo izdelke, če so ti označeni kot »zdravo« ali pa »trajnostno« kot tiste z oznako »vegansko« in »rastlinskega izvora«.
METODOLOGIJA: Raziskava je bila narejena na 7577 prebivalcih Združenih držav Amerike. Udeležencem je bilo povedano, da bo 10 ljudi naključno izbranih, da dobijo darilno košaro s hrano kot zahvala za sodelovanje v raziskavi. Da bi dobili košaro, ki jim je všeč so jim bile predstavljene dve gourmet darilni košari. Ena je bila vedno »klasična« (vsebovala je meso in mlečne izdelke), oznaka druge pa se je naključno menjavala: »zdravo«, »trajnostno«, »vegansko«, »rastlinskega izvora«. Na vsaki oznaki je tudi pisalo kakšni izdelki so v košari. Nato so bili udeleženci še vprašani kako se prehransko identificirajo – zdravi jedci, vegani, jedci rdečega mesa.
UGOTOVITVE: Rezultati kažejo, da so bile darilne košare z oznako »zdravo« in/ali »trajnostno« dvakrat pogostejše izbrane v primerjavi s košarami z oznako »vegansko«. Poleg tega so ljudje raje izbrali košaro, na kateri je pisalo »rastlinskega izvora« v primerjavi s tisto z oznako »vegansko«. Ta efekt je bil posebno očiten pri ljudeh, ki so radi uživali rdeče meso in ljudeh, ki so se identificirali kot »zdravi jedci«. Tudi vegani sami so raje izbrali košare z oznakama »zdravo« in ali »trajnostno« kot košaro z oznako »vegansko«. Kar bi pomenilo, da ljudje posvečajo več pozornosti koristi izdelka, manj pa vsebini.
IMPLIKACIJE: Veganom in neveganom je skupna skrb za zdravje in okolje, promoviranje veganske hrane oz. izdelkov rastlinskega izvora bi bilo zato lahko učinkovitejše, če bi se izdelke označilo kot zdrave in trajnostne. Z oznako »trajnostno« in/ali »zdravo« se izognemo negativni konotaciji, ki jo ima lahko veganstvo za nekatere posameznike, bodisi zaradi slabih izkušenj bodisi osebnih prepričanj. Poleg menjave oznake izdelkov pri predstavljanju le-teh neveganov, bi lahko delali tudi na ozaveščanju zakaj je izogibanje mesu in mlečnim izdelkom zdravo.
- Pomen razumevanja za ustvarjanje produktivnega dialoga
ČLANEK: ‘Against the cult of veganism’: Unpacking the social psychology and ideology of anti-vegans. Gregson, R., Piazza, J. in Boyd, R. L. (2022).
RAZISKOVALNO PODROČJE: Komunikacija
PREGLED: Kot vsaka manjšina tudi veganska skupnost doživlja sovražno nastrojenost s stani nekaterih posameznikov izven skupnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti kaj so skupne teme in povod za negativna mnenja ljudi, ki se z vegansko ideologijo ne strinjajo. Analiza je bila narejena s pomočjo družbenega omrežja Reddit.
METODOLOGIJA: Raziskovalci so pet let spremljali in pridobivali podatke iz družbenega omrežja Reddit, bolj natančno »subreddit r/Atni-vegans«, kjer ljudje delijo svoja mnenja glede veganov in veganstva na splošno, predvsem taka, ki nasprotujejo ideologiji veganstva. V obdobju spremljanja so raziskovalci, s pomočjo za to namenjenega programa, zbrali podatke iz skoraj 50.000 objav, skupaj z njihovimi komentarji. S pomočjo tehnike modeliranje teme in lingvistične obdelave podatkov so statistično identificirali seznam pogosto pojavljenih besed.
UGOTOVITVE: Rezultati kažejo, da so v »skupnosti« anti-veganov vsejedci, mesojedci, vegetarijanci, pesketarci in bivši vegani. V »skupnosti« je bilo največ govora o skrbeh glede zdravja (npr. pomanjkanje proteinov, omega 3 maščob, motnje hranjenja – predvsem iz strni bivših veganov), vprašljivosti dejstev, ki jih nekateri vegani širijo (npr. nepodprtost dejstev z raziskavami, vključenost lobijev v financiranje raziskav), o živalski agrikulturi (npr. razlikah med industrijsko rejo živali in manjšimi kmetijami, nakup okoljsko trajnostnih mesnih izdelkov), o negativnih izkušnjah ljudi z posamezniki, ki so vegani ter o dvomih podlage moralnega mišljenja veganov in nasprotovanje z le-tei. Skupna točka vsem področjem je pa bila, da se z veganstvom in ideologijo le-tega, večina ljudi iz »skupnosti« anti-veganov, ne strinja, ampak ne zaradi njihovih mnenj, temveč predvsem zaradi načina deljenja ideologije s strani nekaterih veganov. T.i. militantno veganstvo je torej vzrok za nastanek »subreddit r/Anti-vegans«. Militantno veganstvo lahko torej deluje mizantropično, agresivno, nefleksibilno v svojem mišljenju oz. moralah in tako vodi do sovražne nastrojenosti s strani ljudi izven skupnosti.
IMPLIKACIJE: Čeprav sta si skupini vegani in anti-vegani po ideologiji zelo različni, sta obe skupini mnenja, da je človekova dolžnost zmanjšati škodljive vplive, ki jih imajo njihove odločitve na živali in okolje. To odpira priložnost za dialog med njima. Veganske skupnosti bi se morale izogibati militantnemu prenašanju svojih ideologij, saj na tak način iz ljudi izvabijo več negativnih kot pozitivnih čustev glede veganstva samega. Posledica česar je lahko zmanjšana možnost, da se bo posameznik odločil za veganstvo. Predvsem promoviranje veganstva na podlagi moral je lahko težavno, saj nimajo vsi ljudje enakih moral. Miroljubnejši način je zato prava odločitev za širjenje veganstva npr. preko ustvarjanja podpornih skupin za tiste, ki razmišljajo o prehodu na veganstvo in spoštovanja pomislekov, ki jih imajo lahko posamezniki glede veganstva. Pri širjenju informacij zakaj je veganstvo prava odločitev pa je potrebno biti pozoren tudi na obstoječa znanstvena dejstva o določenih temah. Neskladnost med znanstveni članki in nepreverjenost informacijah, ki jih nekateri vegani širijo je bila namreč tema mnogih debat v »subreddit r/Anti-vegani« v raziskavi. Ne smemo pa zanemarjati dejstva, da niso vsi vegani enaki, vendar lahko neprimeren način promoviranja veganstva vodi do nasprotnega, neželenega učinka in poviša že prisotna negativna mnenja o veganih, ki jih lahko nekateri posamezniki posedujejo.
ZA KONEC PA ŠE…
Prehranjevalne navade se po svetu razlikujejo od kulture do kulture in se nenehno spreminjajo že od pamtiveka. Veganstvo oz. vsaj zmanjšan vnos mesnih izdelkov postaja vse pogostejši v razvitem svetu, k čemer so verjetno pripomogla tudi socialna omrežja. Predlogi, ki smo jih pripravili so zasnovani tako, da lahko služijo kot pomoč veganskim aktivistom pri širjenju in spodbujanju veganskega življenjskega sloga. Predlogi vključujejo ideje o tem kako spodbuditi več ljudi k uživanju hrane na rastlinski osnovi, pomen izobraževanja in podajanja informacij ter odprtost do dialoga in vzajemnega spoštovanja. Za boljši jutri je vsaka sprememba pomembna, zato smo na podlagi obstoječih raziskav sestavili predloge, ki lahko pomagajo aktivistom za promociji veganstva in njegovih pozitivnih lastnosti.
VIRI IN LITERATURA
Crimarco, A., Dias, C. H., Turner-McGrievy, G. M., Wilson, M., Adams, S. A., Macauda, M., Blake, C. E. in Younginer, N. (2020). Outcomes of a short term dietary intervention involving vegan soul food restaurants on African American adults’ perceived barriers, benefits, and dietary acceptability of adopting a plant-based diet. Food Quality and Preference, 79(12), 103788. https://doi.org/10.1016/j.foodqual.2019.103788
Gregorič, M. in Hočevar-Grom, A. (2019). Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije: v starosti od 3 mesecev do 74 let. Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Gregson, R., Piazza, J. in Boyd, R. L. (2022). ‘Against the cult of veganism’: Unpacking the social psychology and ideology of anti-vegans. Appetite, 178. https://doi.org/10.1016/j.appet.2022.106143
Rosenfeld, D. L., Rothgerber, H. in Tomiyama, A. J. (2024). When meat-eaters expect vegan food to taste bad: Veganism as a symbolic threat. Group Processes & Intergroup Relations, 27(2), 453-468. https://doi.org/10.1177/13684302231153788
Sleboda, P., Bruine de Bruin, W. Gutsche, T. in Arvai, J. (2024). Don’t say “vegan” or “plant-based”: Food without meat and dairy is more likely to be chosen when labeled as “healthy” and “sustainable”. Journal of Environmental Psychology, 93, 102217. https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2023.102217
Slovensko vegansko društvo. (b. d.). O društvu. https://www.vegan.si/o-drustvu/
The Vegan Society. (b. d.). Definition of veganism. https://www.vegansociety.com/go-vegan/definition-veganism
Vrtačnik, M. V. (2020). Ali so vegani v Sloveniji diskriminirani? Osvoboditev živali, 17(40), 36-40.
