Kohortna študija ALSPAC je proučevala povezavo med kakovostjo prehrane v otroštvu in togostjo ter debelino sten arterij v adolescenci in zgodnji odraslosti. Ugotovili so, da je obesogeni prehranski vzorec pri starosti 7 in 10 let povezan z večjo togostjo arterij (višja hitrost pulznega vala – PWV) v adolescenci. Nasprotno pa sta mediteranski in protivnetni prehranski vzorec v otroštvu povezana z manjšo arterijsko togostjo. Za oba vzorca je značilna pretežno rastlinska prehrana, bogata z vlakninami, enkrat in večkrat-nenasičenimi maščobami, antioksidanti ter protivnetnimi živili/hranili.
Srčno-žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti na svetu in v EU predstavljajo tretjino vseh smrti, od tega približno tretjino prezgodnjih. Čeprav se klinično pojavijo običajno šele v srednjih letih, se patološki procesi začnejo že v otroštvu zaradi vpliva okoljskih in genetskih dejavnikov. Zgodnja kazalnika žilne škode sta arterijska togost (merjena s PWV) in debelina intime in medije karotidnih arterij (cIMT), ki sta močna napovedovalca poznejših srčno-žilnih bolezni in smrtnosti. Ker so te spremembe zaznane že v adolescenci in zgodnji odraslosti, je pomembno prepoznati spremenljive dejavnike tveganja, kot je prehrana.
Prejšnje raziskave so pokazale, da je nezdrava prehrana skozi življenje povezana z večjo arterijsko togostjo in aterosklerozo pri odraslih, medtem ko so zdravi prehranski vzorci (mediteranski, protivnetni, DASH) pri otrocih in mladostnikih povezani z boljšim žilnim zdravjem v odraslosti.
Otroci z bolj zdravimi prehranskimi vzorci so bile pogosteje dekleta, imeli so matere z višjo izobrazbo, nižji indeks telesne mase in prihajali so iz višjih socialnih razredov.
Dodatne analize so pokazale, da sta znotraj mediteranskega vzorca predvsem višji vnos sadja in žit povezana z nižjo arterijsko togostjo (PWV). Ostale skupine živil iz mediteranskega vzorca niso dosegle statistične pomembnosti, vendar so kazale ugodno smer.
Glavni ugotovitvi sta:
- Obesogeni prehranski vzorec v otroštvu (pri 7–10 letih), ki ga zaznamujejo visoka energijska gostota, veliko maščob, prostih sladkorjev in malo vlaknin, je bil povezan s povečano arterijsko togostjo v adolescenci.
- Nasprotno sta mediteranski in protivnetni prehranski vzorec pri 7 oziroma 10 letih bila povezana z manjšo arterijsko togostjo.
Povzeto po:
Buckland G, Northstone K, Emmett PM, Taylor CM. Associations of childhood diet quality scores with arterial stiffness and carotid artery intima-media thickness in adolescence/early adulthood: findings from the ALSPAC cohort. British Journal of Nutrition. 2024;131(4):720-735. doi:10.1017/S0007114523002763
Prevod in priredba: S. S.
