Znanstveni svetovalni odbor EU za podnebne spremembe je predstavil ključne ukrepe za zmanjšanje kmetijskih emisij in doseganje podnebnih ciljev, vključno z ukinitvijo subvencij za živinorejo in spodbujanjem rastlinsko-bazirane prehrane.
Prehod s pretežno mesne prehrane na rastlinsko-bazirano je ključen za to, da EU doseže določene podnebne ambicije — skupaj z davkom na kmetijsko onesnaževanje in ukinitvijo subvencij, ki spodbujajo planetu škodljivo živinorejo.
To je sklepna ugotovitev novega poročila Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, vplivnega neodvisnega organa, katerega naloga je usmerjanje podnebne politike EU.
Dokument, ki obsega skoraj 360 strani, poziva EU, naj spodbudi ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjša izpuste toplogrednih plinov v kmetijsko-živilskem sektorju in hkrati omogoči dostojno preživetje kmetovalcev.
Ta poudarek na prehrani je posledica dejstva, da živilska industrija v regiji povzroča tretjino vseh izpustov. Živinoreja je še posebej problematična: povzroča namreč 81–86 % s hrano povezanih izpustov toplogrednih plinov v EU, čeprav k prehrani prispeva le 32 % kalorij in 64 % zaužitih beljakovin.
»Prehrana v EU v povprečju vsebuje premalo zdravih živil rastlinskega izvora in preveč rdečega mesa ter ultraprocesirane hrane,« navaja poročilo. »To spodbuja tako izpuste toplogrednih plinov kot tudi porast nenalezljivih bolezni in debelosti.«
Znanstveniki pozivajo EU k reformi subvencij SKP in uvedbi ogljičnega davka
Znanstveniki opozarjajo, da bodo prihodnja leta oblikovala politični okvir za kmetijsko-živilski sistem EU za naslednje desetletje. Predlogi za načrtovani proračun in skupno kmetijsko politiko (SKP) so že v obravnavi.
Poročilo na podlagi teh ugotovitev prinaša strokovno utemeljena priporočila za zagotovitev odpornosti kmetijsko-živilskega sistema v EU na podnebne spremembe. Zagovarja uskladitev okoljskih ukrepov s cilji prehranske varnosti, javnega zdravja in zagotavljanja dostojnega življenjskega standarda kmetov.
Eno ključnih priporočil je ukinitev izplačil iz skupne kmetijske politike (SKP) za prakse z visokimi izpusti ter uvedba alternativnih oblik dolgoročne podpore kmetom.
Nedavna analiza je razkrila, da so subvencije za živinorejo leta 2020 predstavljale skoraj četrtino (23 %) celotnega proračuna EU, ki je znašal 168,7 milijarde evrov. Mesni in mlečni industriji je bilo izplačanih kar 77 % vseh subvencij SKP (50,6 milijarde evrov) — kar je več kot trikratni znesek, namenjen rastlinski hrani (11,6 milijarde evrov).
EU bi morala zato po pozivih številnih znanstvenikov in Svetovne banke postopno ukiniti subvencije za živinorejo in kmetovanje na izsušenih šotiščih.
Unija bi morala kmetom zagotoviti tudi finančno podporo usmerjeno v pravičen prehod iz dejavnosti, ki škodujejo planetu, ter subvencije SKP preusmeriti v podnebne ukrepe. To zahteva spremembo trenutnega predloga sedanje SKP, ki predvideva zmanjšanje sredstev za reševanje podnebne krize.
|
Poleg tega svetovalni odbor priporoča uvedbo mehanizma za obdavčitev izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. S tem bi uveljavili načelo »onesnaževalec plača«, podobno kot v sistemu trgovanja z izpusti, ki je v zadnjih 20 letih za polovico zmanjšal emisije v energetiki in drugi industriji.
Ogljična obdavčitev naj bi po tem predlogu obsegala tri ločene sisteme: kmetijske emisije, povezane z energetiko; onesnaževanje z ostalimi toplogrednimi plini (npr. metanom) ter izpuste in zajetje CO2 na kmetijskih zemljiščih.
Poročilo navaja primer Danske kot prve države na svetu, ki je zakonsko uvedla ogljični davek na živinorejo. Ta bo po dogovoru med tremi podpisanimi deležniki začel veljati leta 2030, vsaka krava pa bo letno obdavčena z okoli 100 dolarji.
Davki na meso niso nova zamisel, so pa v praksi izjemno zahtevni za izvedbo. Kljub temu študija Univerze v Oxfordu ugotavlja, da bi uvedba polne stopnje DDV na meso in mlečne izdelke ob ničelni stopnji za sadje in zelenjavo evropske stroške podnebnih sprememb znižala za 12 milijard dolarjev, stroške zdravstva pa za 26 milijard dolarjev — predvsem zaradi manjših izpustov in stroškov v zdravstvenem sistemu.
Spodbujanje rastlinskih beljakovin in alternativ
Eno osrednjih priporočil znanstvenikov je vzpostavitev celostne prehranske politike, ki bi spodbujala zdravo in podnebju prijazno prehrano ter zmanjšala količino zavržene hrane v celotni prehranski verigi. V bistvu se zavzemajo za prehod na prehranski sistem, ki temelji predvsem na živilih rastlinskega izvora.
To priporočilo sovpada s pozivi zdravstvenih strokovnjakov, nutricionistov in klimatologov po vsem svetu. Med najvplivnejšimi je komisija EAT-Lancet, ki v svojih smernicah za ohranjanje zdravega planeta za dolgoročno zdravje prebivalstva in okolja priporoča pretežno rastlinsko prehrano.
Po ugotovitvah svetovalnega odbora »Prehod na prehrano z manjšim vnosom proizvodov živalskega izvora lahko pripomore k prilagajanju na podnebne spremembe, saj zmanjšuje pritisk na vodne in kopenske vire, povečuje odpornost prehranskih verig in podpira raznolikost kmetijskih sistemov.«.
Znanstveniki izpostavljajo tudi potencial novih živil, kot so beljakovine, pridobljene s fermentacijo, in kultivirano meso. Alternativne beljakovine bi lahko do leta 2050 postale cenovno konkurenčne predelanim živalskim izdelkom in nadomestile dve tretjini slednjih v evropski prehrani. Pridelava stročnic za rastlinske alternative pa bi odprla nove možnosti za zmanjšanje izpustov, na primer z boljšim upravljanjem s hranili.
Poročilo dodaja, da bi te beljakovine lahko korenito spremenile trg in znatno znižale cene hrane, k čemur bi pripomogla dodatna vlaganja v raziskave in razvoj.
Poleg tega bi morali odločevalci na ravni EU pripraviti enotno metodologijo, ki bi državam članicam pomagala pri oblikovanju nacionalnih prehranskih smernic na podlagi dokazov in trajnostnih načel — po zgledu Nizozemske in Finske. Vendar ostaja dvom, ali bodo ta priporočila dejansko zaživela v praksi. EU ima namreč zgodovino popuščanja lobijem in opuščanja lastnih okoljskih predlogov, kot se je zgodilo s strategijo »Od vil do vilic«.
Kljub temu predsednik svetovalnega odbora Ottmar Edenhofer opozarja, da trenutni tempo zmanjševanja izpustov v kmetijstvu ne zadostuje doseganju podnebnih ciljev: »Sektor bo moral v prihodnjih letih ukrepe stopnjevati, če želimo doseči podnebno nevtralnost, zaščititi kmete, podpreti podeželje in zagotoviti prehransko varnost v spreminjajočem se podnebju.«
Povzeto po:
https://www.greenqueen.com.hk/eu-climate-change-scientific-advisory-board-meat-subsidies-tax/ (avtor: Anay Mridul)
Prevod in priredba:
Nataša Pucelj
