Search
Close this search box.

Odprto pismo zdravnikom, ki vegansko hrano odsvetujejo kot škodljivo in nevarno zdravju otrok

Na televizijskem dnevniku je mogoče zaslediti izjave slovenskih pediatrov, da je vegansko prehranjevanje otrok tvegano in ga zdravniki močno odsvetujejo. Podobno stališče lahko razberemo v uradni izjavi pediatrov za medije, s katero želijo preprečiti pobudo države, da bi v šolske menze uvedli dodatno možnost obroka rastlinskega izvora (kot svobodne izbire samo za tiste, ki bi si to želeli).

Odločno nasprotovanje pediatrov državni pobudi je v konfliktu z interesi tistih državljanov, ki si prizadevajo prehranjevati se čimbolj trajnostno in/ali etično do živali. Med njimi je, poleg vegetarijancev in veganov, tudi vedno več ozaveščenih vsejedih ljudi, ki si želijo zapustiti planet v boljšem stanju za naslednje generacije oz. svoje potomstvo, in se zavedajo, da je tudi izbira prehrane pomemben kamenček v mozaiku, ki vpliva na prihodnost našega planeta.

Ta zapis je nekoliko daljši, saj podaja strokovno argumentacijo, zakaj so izjave pediatrov nekoliko preveč enostranske in pretirano odklonilne proti tovrstni prehrani in omenjeni pobudi.

Večina staršev, ki želi otroke usmeriti na vegetarijansko ali vegansko prehrano, se lahko za to odločitev tehtno opre na številna priznana strokovna stališča, ki vegansko hrano povsem sprejemajo tudi za otroke. V nadaljevanju je priloženih nekaj uradnih medicinskih stališč razvitejših držav, ki to potrjujejo. Poleg tega pa se za praktične osebne izkušnje staršev, ki svoje otroke prehranjujejo pretežno ali izključno rastlinsko, lahko ozremo tudi na družbena omrežja, npr. v veganske in vegetarijanske Facebook skupine, ki štejejo kar več deset tisoč slovenskih članov, kateri si izmenjujejo izkušnje pri tovrstni prehrani.

“Kot porodna babica lahko rečem, da so veganke moje najbolj zdrave uporabnice. Cele veganske družine pokajo od zdravja.”

To je le ena izmed izpovedi, ki jih lahko redno prebiramo v družbenih skupinah. Zasledimo lahko tudi veliko izpovedi veganskih staršev, ki pričajo o zelo uspešnem razvoju in odličnem zdravju svojih veganskih otrok. Med njimi so tudi takšni starši, katerih otroci so veganski že od spočetja naprej in so zrasli v zdrave in močne odrasle; nekateri od njih imajo že svoje potomce in uspešno nadaljujejo s to prehrano.

Z znanstvenega vidika so to le pristranske anekdotične izpovedi brez strokovne teže. Toda vendarle so antropološki indikator, da morda veganska prehrana v povprečju ni tako nevarna, kot je splošno mnenje. V nadaljevanju tega članka pa sledijo še znanstvene navedbe.

little-girl-isolated-holding-green-raw-broccoli_1303-31205_.jpg

Tudi slovenski pediatri so uradno mnenja, da je vegetarijanska prehrana otrok lahko ustrezna, če se pravilno načrtuje in izvaja

V medijih so bile v preteklih letih objavljene izjave več pediatrov, ki so izražale različne stopnje nasprotovanja veganski prehrani za otroke.

Nekateri pediatri, zlasti pred leti, so kategorično in popolnoma nasprotovali takšni prehrani, ki je po njihovem otrokom življenjsko nevarna. Tako močne trditve niso bile skladne niti z uradnimi smernicami za vegetarijansko prehranjevanje otrok, ki jih je leta 2014 izdala Pediatrična klinika v UKC LJ, kjer je zapisano: »Starše je potrebno seznaniti, da je vegetarijanska prehrana lahko ustrezna, če se pravilno načrtuje in izvaja, ter če pokrije potrebe (referenčne vrednosti) za vnos hranilnih snovi, upoštevajoč njihov biološki izkoristek glede na starost otroka.« (avtorji smernic so v izrazu “vegetarijanska prehrana” smatrali tudi vegansko prehrano, op. p.)

Drugi pediatri pa izražajo nekoliko milejša stališča, da je veganska prehrana za otroke lahko zdrava, če je ustrezno načrtovana, vendar opozarjajo, da je načrtovanje takšne hrane preveč kompleksno in zahteva veliko strokovnega znanja, ki ga večina staršev in načrtovalcev prehrane v šolah ne bi premoglo. Takšno stališče je do neke mere tehtno, saj je treba biti pri prehrani otrok zelo previden in odgovoren.

Uvajanje veganske prehrane za otroke res zahteva svoja posebna pravila pri načrtovanju, vendar ni nujno, da je za izkušene strokovnjake bistveno zahtevnejše kot načrtovanje vsejede prehrane. Trenutna težava pri nas je, da strokovnjaki za načrtovanje jedilnikov z vegetarijansko prehrano še nimajo toliko izkušenj. Vendar, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, praktični zgledi po svetu pričajo o tem, da ustrezno izobraževanje strokovnjakov verjetno ni tako zahtevno kot menijo pediatri.

ezgif.com-webp-to-jpg (2).jpg

Številne osnovne šole v razvitih državah že ponujajo vegetarijanske obroke

Zaenkrat se debate med Strateškim svetom za prehrano in slovenskimi pediatri odvijajo na pretežno akademskem teoretičnem nivoju. Morda bi bilo bolj smotrno, če bi se namesto teoretiziranja osredotočili na praktične primere v naprednejših državah, ki imajo že mnogo več dejanskih (in pozitivnih) izkušenj z veganskim prehranjevanjem otrok.

Lahko bi se denimo zgledovali po ameriški zdravstveni organizaciji Physicians Committee for Responsible Medicine, v katero je včlanjenih 17.000 zdravnikov, ki zagovarja naslednje stališče:

»Children who are raised on healthful vegan diets have a reduced risk for heart disease, cancer, obesity, diabetes, and other conditions. Adolescents raised on a plant-based diet often find they have an easy time maintaining a healthy weight. They also have fewer problems with acne, allergies, and gastrointestinal problems than their peers who eat animal products.«

Organizacija pripravlja tudi smernice in razne praktične napotke za starše in šolske ustanove, kako pripravljati zdravo vegansko prehrano za otroke in kako otroke motivirati k zdravemu prehranjevanju:
https://www.pcrm.org/good-nutrition/nutrition-for-kids

Lahko bi se zgledovali tudi po izkušnjah kalifornijskega mesta Loma Linda, kjer je približno 30% prebivalcev vegetarijancev. Klinični univerzitetni center univerze Loma Linda v svojih bolnišničnih menzah pripravlja izključno vegetarijansko hrano za odrasle in otroke:
Loma Linda University, Nutritional Services. Imajo celo bolnišnično menzo za otroke, ki je izključno vegetarijanska.

Tudi New York je odličen zgled. Leta 2013 je prva osnovna šola v Queensu pričela pripravljati izključno vegetarijanske obroke (približno polovica obrokov je vegarijanskih, ostali pa veganski). Ravnatelj šole, Robert Groff, je podelil svoje izkušnje s prehodom iz vsejede na vegetarijansko prehrano na predavanju TedX. Močno svetujem ogled tega predavanja, saj ravnatelj opiše revolucionaren način, kako so v šoli uvedli predmet prehranske vzgoje, ki je uspel učence izobraziti o zdravi prehrani in jih motivirati do te mere, da so samoiniciativno zahtevali umik nezdravih živil s preveč sladkorja s šolskega menija in uvedbo več zelenjave ter polnovrednih živil. Zlagoma so v menije širili vegetarijansko ponudbo, dokler niso v par letih, praktično povsem spontano, preklopili na izključno vegetarijanske obroke. Ta proces je potekal s tvornim sodelovanjem učencev, učiteljev in staršev! Ravnatelj je poročal, da so eno leto po spremembi jedilnikov pri učencih opazili zmanjšanje indeksa telesne mase, zmanjšano odsotnost od pouka, njihova šola pa se je po meritvah znanja učencev uvrstila na 11. mesto med vsemi 5.000 šolami v državi New York.

Šoli v Queensu je istega leta 2013 sledila tudi šola v Manhattnu, ki je prav tako uvedla veganske in vegetarijanske obroke za svoje otroke v vrtcu in osnovni šoli. Nato jima je leta 2017 sledila še osnovna šola v Brooklynu, ki šteje 1.250 učencev. Snežena kepa v mestu New York se je pričela valiti, saj so leta 2019 v vseh 1.700 javnih šolah v New Yorku, ki jih obiskuje 930.000 otrok, uvedli brezmesne ponedeljke. Od leta 2021 naprej pa so uvedli še veganske petke, ko strežejo izključno veganske obroke (z možnostjo naročila ne-veganskega obroka samo na zahtevo).

Šola Muse v mestu Calabasas v Kaliforniji, je leta 2015 postala prva šola v Združenih državah, ki učencem od vrtca do 18. leta ponuja izključno veganske obroke.

Tudi po Evropi lahko najdemo zglede osnovnih šol, ki si prizadevajo uvajati vegetarijanske ali veganske obroke kot dodatno opcijo na dnevni bazi:

Leta 2017 je Portugalska sprejela zakon, da morajo vse javne ustanove (vrtci, šole, univerze, bolnice, zapori) v svojih menzah obvezno ponuditi tudi vegansko opcijo obrokov: https://metro.co.uk/2017/03/10/it-is-now-illegal-not-to-offer-vegan-food-at-prisons-hospitals-and-schools-in-portugal-6501872/

Šola v West Sussexu je prva šola v Veliki Britaniji, ki otrokom od 3. do 18. leta ponuja izključno veganske obroke.

Osnovna šola v Warringtonu, Velika Britanija, ponuja dnevne veganske opcije: https://evelynstreetschool.co.uk/about-us/house-teams/

Osnovna šola Montessori v Berlinu ponuja dnevne veganske opcije: https://www.montessori-berlin-buch.de/konzeptionelles/unsere-ern%C3%A4hrung/

V Franciji morajo od leta 2019 v skladu z direktivo EGalim vse šole od vrtca do srednjih šol, vsaj enkrat tedensko pripraviti vegetarijanski ali veganski obrok. Z novejšim zakonom Climate and Resilience pa morajo od leta 2023 naprej vsi izvajalci catering storitev obvezno ponujati opcijski vegetarijanski obrok vsak dan.

ezgif.com-webp-to-jpg (1).jpg

Novejše raziskave potrjujejo, da je vegetarijansko prehranjevanje otrok na splošno varno

Obstaja že nekaj raziskav primerov, ki so preučile, kako prehranjevanje otrok v praksi vpliva na njihovo zdravje in telesne sposobnosti.

Nemška raziskava iz leta 2021 je preučila 400 nemških otrok od 6. do 18. leta starosti, med katerimi je bilo 149 vegetarijancev, 115 veganov in 137 vsejedov. Analizirala je hranilno sestavo njihove prehrane in opravila biokemične meritve njihove krvi. V raziskavi so ugotovili, da je bila prehrana otrok v vseh treh omenjenih prehranskih skupinah ustrezna in da niso našli nobenih posebnih tveganj pri vnosu hranil v vegetarijanski in veganski skupini v primerjavi z vsejedo skupino.

Francoska raziskava iz leta 2022 je opravila analizo prehrane v francoskih osnovnošolskih menzah, ki morajo od leta 2018 naprej (po državnem odloku) učencem od 6. do 11. leta enkrat tedensko servirati vegetarijanski obrok. Analiza 66 vegetarijanskih in 183 vsejedih obrokov je ugotovila, da so oboji, vegetarijanski in vsejedi obroki, podobno dobro prehransko ustrezni. Med drugim so izračunali, da vegetarijanski obroki povzročijo več kot 2-krat manj toplogrednih plinov kot vsejedi obroki.

Belgijska raziskava iz leta 1999 je opravila meritve telesnih lastnosti na 82 otrocih in mladih odraslih od 6. do 30. leta starosti, ki so se prehranjevali vegetarijansko ali vegansko. Ugotovili so, da so bili vegetarijanski/veganski otroci od 6. do 11. leta enako telesno-fizično pripravljeni kot vsejedi otroci. V starejših starostih so vegetarijanci in vegani dosegli nekoliko slabše rezultate na fizičnih testih moči v primerjavi z vsejedimi, nekoliko boljše rezultate pa pri kardio-respiratornih testih. Rast in telesna zrelost vegetarijanske in veganske skupine sta bila v mejah normale, povprečno pa sta imeli skupini nižji indeks telesne mase kot vsejedi.

Ameriška raziskava iz leta 2017 se osredotoča na težavo debelosti pri otrocih, ki se pogosto nadaljuje tudi v odrasli dobi. Sklicuje se na raziskave, ki so ugotovile, da je pri vegetarijanskih in veganskih otrocih statistično bistveno manj debelosti kot pri vsejedih otrocih (primerjave indeksa telesne mase). Zato navaja predlog, da bi že otroke v relativno nizki starosti pričeli navajati na vegetarijansko ali vegansko hrano, s čimer bi lahko pomembno zmanjšali pojav debelosti pri otrocih in tudi naprej v odrasli dobi.

Napredne države smatrajo vegansko prehranjevanje kot primerno v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke in športnike

Poglejmo si še nekaj uradnih medicinskih stališč naprednih držav:

USA — ACADEMY OF NUTRITION AND DIETETICS:

»It is the position of the Academy of Nutrition and Dietetics that appropriately planned vegetarian, including vegan, diets are healthful, nutritionally adequate, and may provide health benefits for the prevention and treatment of certain diseases. These diets are appropriate for all stages of the life cycle, including pregnancy, lactation, infancy, childhood, adolescence, older adulthood, and for athletes. Plant-based diets are more environmentally sustainable than diets rich in animal products because they use fewer natural resources and are associated with much less environmental damage. Vegetarians and vegans are at reduced risk of certain health conditions, including ischemic heart disease, type 2 diabetes, hypertension, certain types of cancer, and obesity. Low intake of saturated fat and high intakes of vegetables, fruits, whole grains, legumes, soy products, nuts, and seeds (all rich in fiber and phytochemicals) are characteristics of vegetarian and vegan diets that produce lower total and low-density lipoprotein cholesterol levels and better serum glucose control. These factors contribute to reduction of chronic disease. Vegans need reliable sources of vitamin B-12, such as fortified foods or supplements.«
https://higherlogicdownload.s3.amazonaws.com/THEACADEMY/859dd171-3982-43db-8535-56c4fdc42b51/UploadedImages/VN/Documents/Position-of-the-Academy-of-Nutrition-and-Dietetics-Vegetarian-Diets.pdf

HARVARD MEDICAL SCHOOL:

»Traditionally, research into vegetarianism focused mainly on potential nutritional deficiencies, but in recent years, the pendulum has swung the other way, and studies are confirming the health benefits of meat-free eating. Nowadays, plant-based eating is recognized as not only nutritionally sufficient but also as a way to reduce the risk for many chronic illnesses.«
https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/becoming-a-vegetarian

BRITISH NUTRITION FOUNDATION:

»One of the UK’s longest-standing organisations that represents dietetics and nutrition, the British Dietetic Association, has affirmed that a well-planned vegan diet can “support healthy living in people of all ages”. The British Dietetic Association (BDA), founded in 1936, is the professional association and trade union for dietitians in Great Britain and Northern Ireland. The BDA has renewed its memorandum of understanding with The Vegan Society to state that a balanced vegan diet can be enjoyed by children and adults, including during pregnancy and breastfeeding, if the nutritional intake is well-planned. Studies of UK vegetarian and vegan children have revealed that their growth and development are within the normal range.«
– 
https://www.bda.uk.com/resource/british-dietetic-association-confirms-well-planned-vegan-diets-can-support-healthy-living-in-people-of-all-ages.html

BRITISH NATIONAL HEALTH SERVICE:

»With good planning and an understanding of what makes up a healthy, balanced vegan diet, you can get all the nutrients your body needs.«
https://www.nhs.uk/live-well/eat-well/how-to-eat-a-balanced-diet/the-vegan-diet/

ITALIAN SOCIETY OF HUMAN NUTRITION

»Vegetarian diets that include a wide variety of plant foods provide adequate nutrient intake for Italians of all ages.«
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0939475317302600

DIETITIANS OF CANADA:

»People at any age or stage — from babies to older adults — can follow a vegan eating plan. The important thing is to make sure you get all the nutrients you need for good health, and if your child is vegan, to make sure they get the nutrients and energy they need to grow and develop well.«
https://www.unlockfood.ca/en/Articles/Vegetarian-and-Vegan-Diets/Four-steps-to-a-balanced-vegan-eating-pattern.aspx

DIETITIANS ASSOCIATION OF AUSTRALIA:

»A varied and well-balanced vegetarian diet can supply all the nutrients needed for good health. You can match your vegetarian diet to meet the recommended dietary guidelines. Such as eating plenty of vegetables, fruits, legumes and whole grains.«
https://dietitiansaustralia.org.au/health-advice/vegetarian-diet

ezgif.com-webp-to-jpg (4).jpg

Zakaj potem naši zdravniki sploh odsvetujejo veganstvo?

Odklonilno stališče slovenskih zdravnikov pediatrov do veganske hrane otrok se pretežno opira na trditev v naslednjem poročilu:

Complementary feeding: A commentary by the ESPGHAN Committee on Nutrition (Fewtrell, 2017)
»Vegan diets with appropriate supplements can support normal growth and development. Regular medical and dietetic supervision should be given and followed to ensure nutritional adequacy of the diet. The consequences of failing to do this can be severe and include irreversible cognitive impairment and death.«

Poročilo se glede veganske hrane za otroke opira izključno na vir 115 (Van Winckel M, Vande Velde S, De Bruyne R, et al. Vegetarian infant and child nutritionEur J Pediatr 2011; 170:1489–1494.), v katerem je zapisano:

»Vegetarian diets can provide adequate nutrition for children, when parents and caregivers are knowledgeable. Several health agencies have developed information systems on healthy diets such as the vegetarian food pyramid. […] Vegetarian diets can be as variable as omnivorous ones. […] In general, a well balanced lacto-ovo-vegetarian diet can satisfy all nutritional needs of the growing child, whereas a vegan diet has at least to be supplemented with vitamin B12, with special attention to adequate intakes of calcium and zinc and energy-dense foods containing enough high-quality protein for young children. The more restricted the diet and the younger the child, the greater the risk for deficiencies.«

Torej, v edinem citiranem viru, na katerega se opira ESPGHAN, je stališče, da je uravnotežena veganska hrana za otroke zdrava, če se pazi na vnos vitamina B12, kalcija, cinka in kakovostnih beljakovin.

Ali veganske prehrane res ni mogoče načrtovati ustrezno brez pomoči strokovnjakov?

Že na začetku članka smo omenili tri raziskave primerov, ki so analizirale prehransko kakovost in telesne lastnosti otrok, ki so se prehranjevali vegansko in vegetarijansko (nemškafrancoska in belgijska). Raziskave so pokazale, da v praksi ni prišlo do posebnih tveganj pri vnosu hranil pri vegetarijanskih in veganskih otrocih v primerjavi z vsejedimi, ter da sta bili rast in telesna zrelost vegetarijanskih in veganskih otrok v mejah normale.

Do podobne ugotovitve je prišla tudi slovenska raziskava iz leta 2018, ki je ovrednotila prehransko kakovost jedilnikov 26 slovenskih veganov in 22 vsejedcev starosti od 19 do 30 let in prišla do naslednjega zaključka: »Jedilniki vegank in veganov niso bili manj skladni s priporočili za vnos esencialnih hranil kot jedilniki vsejedk in vsejedcev. Pri 10 hranilih so se jedilniki vegank in veganov izkazali bolje od jedilnikov vsejedk in vsejedcev; pri 6 hranilih pa so se izkazali bolje jedilniki vsejedk in vsejedcev. Veganke in vegani so v primerjavi z vsejedkami in vsejedci bolj pogosto uživali stročnice, semena, oreščke, sadje in prehranska dopolnila.« Raziskava sicer ni preučevala otrok, temveč Slovence v zgodnji odrasli dobi, nekateri izmed njih pa so bili vegani že v otroštvu.

Iz vseh omenjenih raziskav lahko z določeno verjetnostjo sklepamo, da se večina veganskih in vegetarijanskih otrok v Evropi prehranjuje ustrezno. Očitno obstaja dovolj dobro znanje in strokovna podpora, da v praksi v povprečju ne prihaja do težav. V raziskavah ni navedeno, koliko strokovne podpore so prejemali preiskovanci, vendar ni šlo za primere pod kliničnim nadzorom, ampak naključno izbrane primere iz populacije.

Morda za večino ljudi, ki se želijo prehranjevati vegansko, zadostuje že to, da imajo dostop do kakovostno napisanih smernic za ustrezno prehranjevanje. Kot so npr. splošne smernice o virih kritičnih hranil za vegane, ki so dovolj podrobno in razumljivo predstavljene s strani Slovenskega veganskega društva, katero naredi izjemno veliko v smeri ozaveščanja in izobraževanja na tem področju. Ali že omenjene uradne smernice za vegetarijansko prehranjevanje otrok.

Tudi vsejeda prehrana je lahko nevarna

Skrb pediatrov, da preslabo načrtovana veganska prehrana lahko prinese resne negativne zdravstvene posledice, je utemeljena. Toda usodne posledice lahko povzroči tudi nepravilna vsejeda prehrana. Kljub temu pa so zdravniška stališča mnogo bolj tolerantna, če se otroke hrani z neprimernimi živalskimi živili, ki statistično gledano zagotovo dolgoročno povzročajo več bolezni in smrti, kot pa nepravilno vegansko prehranjevanje. Vendar se kljub temu v medijih in zdravniških vrstah pretirano izpostavlja vsak primer podhranjenega veganskega otroka (ki sploh ni podhranjen zaradi veganske hrane, ampak ker ga preprosto premalo hranijo). Po drugi strani pa se zdita javnost in stroka relativno ravnodušni glede velikega števila vsejedih otrok z izjemno preveliko težo. Verjetno zato, ker je takšnih nevarno predebelih otrok v Sloveniji preveč, da bi lahko vsakega posebej medijsko izpostavljali. Ali pa morda zato, ker Slovenci pregovorno raje iščemo napake pri tistih, ki kakorkoli odstopajo od povprečja, saj se nam tako ni potrebno soočati z lastnimi napakami.

Tudi vsejedo prehranjevanje otrok brez ustreznega usmerjanja stroke bi prineslo večja tveganja in obolenja. Zato menimo, da ni rešitev kategorična demonizacija veganske prehrane, temveč bi jo lahko zdravniška stroka bolj tolerantno sprejela in ponudila ustrezno podporo staršem, ki se odločijo za vegansko prehranjevanje otrok. Omenjene uradne smernice za vegetarijansko prehranjevanje otrok, ali pa najsodobnejša navodila o rastlinskem prehranjevanju za splošne zdravnike, se zdijo dobra osnova, ki bi jo morali osvojiti vsi zdravniki in jo ustrezno (neodklonilno) uporabljati pri obravnavi veganskih otrok in odraslih.

Hkrati pa bi se lahko na državnem ali evropskem nivoju sprejeli še dogovori o dodajanju kritičnih veganskih hranil v specifične prehranske izdelke (npr. dodajanje vitaminov B12 in D ter kalcija v rastlinsko mleko, kar sicer mnogi proizvajalci že počnejo prostovoljno). Za takšne ukrepe ne more biti posebnih zadržkov, saj vsi uživamo kuhinjsko sol, kateri dodajajo jod, ker v običajni vsejedi prehrani manjka ta kritični element. Pa medicina kljub temu ne demonizira vsejede prehrane kot škodljive in nevarne zato, ker zahteva “jemanje dodatkov”, saj bi brez jodirane soli poraslo število golšavih vsejedih ljudi. Prav tako medicina ne demonizira vsejede prehrane kar zato, ker obstaja nekaj vsejedcev, ki se izogibajo soli in imajo posledično prenizko preskrbo z jodom (na drugi strani pa pristransko demonizira vegansko prehrano samo zato, ker se nekateri vegani izogibajo jemanju kritičnih dodatkov in posledično trpijo zaradi pomanjkanja kake snovi).

Neutemeljena stališča o veganstvu kot motnji hranjenja

Pediatri se pri nasprotovanju veganski prehrani sklicujejo še na raziskavo Vegetarian Diets and Eating Disorders in Adolescents and Young Adults: A Systematic Review iz leta 2020, ki ugotavlja korelacijo med vegetarijansko prehrano in prehranskimi motnjami pri otrocih: »The majority of the studies reported significant correlations between vegetarianism and eating disorders.«

Vendar v tej raziskavi poudarjajo, da korelacija ne pomeni nujno tudi vzročnosti (ne morejo reči, kaj je vzrok in kaj posledica, niti zakaj obstaja korelacija): »However, due to the cross-sectional design, a causal link between eating disorders and vegetarian status cannot be established. […] Our results should be interpreted with some caution given the limitations of the synthesized studies. Firstly, most studies were of a cross-sectional design, thus cannot clarify if there is a causal relationship between vegetarianism and disorder eating. […] Commenting on potential causal associations, numerous individuals with disordered eating habits and a history of vegetarianism report that the adoption of a vegetarian diet followed their disorder [7,8,17,23,30]. It seems therefore that, in a patient with an eating disorder and vegetarianism, there is a high likelihood that vegetarianism could represent a mode of restriction in eating habits, as a part of their eating disorder pathology.«

Torej, raziskava navaja celo dokaze o visoki verjetnosti, da osebe z motnjo hranjenja uporabljajo vegetarijansko prehrano kot način restrikcije (in ne obratno, da bi vegetarijanska prehrana bila vzrok za prehransko motnjo in posledične zdravstvene težave).

Če bi pediatri, ki s takšno raziskavo “dokazujejo” nevarnost vegetarijanske hrane, sledili svoji logiki, bi lahko prepovedali tudi vsejedo hrano, saj obstaja kup raziskav o podhranjenih otrocih in mladostnikih, ki se sicer hranijo vsejedo (vsejeda prehrana je torej nevarna, ker jo uživajo tudi ljudje s prehranskimi motnjami?).

Menim, da omenjeno stališče navaja preveč pristranke in preslabo utemeljene razloge za sklep o “nevarnosti” veganske prehrane. Za objektivnejše stališče bi bilo potrebno pogledati širšo sliko, preko analiziranja vseh razpoložljivih raziskav in praktičnih izkušenj, ki obravnavajo to področje.

Poziv k tvornejšemu sodelovanju za trajnejše okolje in k bolj etičnemu odnosu do živali

Znanost čedalje bolj opozarja, da moramo za dosego trajnostnega ravnanja z okoljem, poleg ukrepov v prometu in energetiki nujno sprejeti tudi korenite ukrepe na področju prehranskih navad. Izkušnje pa žal kažejo, da se ljudje zaradi svojih ustaljenih razvad nismo pripravljeni spremeniti v takšni meri, da bi dosegli dolgoročno zastavljene okoljske cilje. Civilizacijski razvoj očitno potrebuje korenite spremembe v mišljenju in prilagoditve v delovanju na vseh področjih, ki vplivajo na naravo, če želimo naslednjim generacijam zagotoviti normalen obstoj na našem planetu.

Ker se odrasli preveč trdno oklepamo tradicije in navad, je verjetno naše največje upanje, da bi si prizadevali vpeljati ustreznejše navade vsaj našemu potomstvu. Zato bi bilo smotrno podpirati tudi državno pobudo Strateškega sveta za prehrano, ki si prizadeva v Sloveniji vzgojiti nove generacije, katere bodo bolj trajnostno okoljsko ozaveščene, bolj ozaveščene o svoji (ne)zdravi prehrani in navsezadnje tudi sočutnejše do živali.

Pediatre prijazno pozivam k tvornemu razmisleku, kako bi lahko premostili težave, če bi se celotna stroka povezala in multi-disciplinarno poiskala rešitve, ki bodo novim generacijam omogočile okoljsko trajnejšo in živalim prijaznejšo zdravo prehrano.

Stroka mora sprejeti, da je veganstvo zadnja leta v izjemnem porastu (število veganov v Veliki Britaniji je v zadnjih 10 letih poraslo za 360% — na več kot pol milijona Britancev). Večina veganov se za takšno prehranjevanje ne odloča iz nekih trendovskih kapric ali nerazumnih religioznih razlogov, temveč se zavedajo, da lahko s prehodom na rastlinsko prehranjevanje omilijo nekaj največjih sodobnih dilem: ekološkeetičnedružbeno-ekonomske in tudi marsikatere zdravstvene.

Tudi vse več vsejedih ljudi spoznava, da njihove prehranske navade slabo vplivajo na trajnost okolja in povzročajo preveč trpljenja živali v klavnicah. Prizadevajo si vsaj zmanjšati vnos živil živalskega izvora.

Glede na tolerantna stališča uradne medicine razvitih medicinskih sistemov do veganstva, si želimo, da bi tudi slovenska medicina pričela upoštevati številne sodobnejše raziskave, ki ugotavljajo pozitivne zdravstvene učinke pravilne veganske prehrane. Zlasti pa upamo, da bodo slovenski zdravniki začeli bolj tolerantno sprejemati, usmerjati in nadzorovati zdravje ljudi, ki so se odločili za tak način prehranjevanja.

Vedno bo obstajal določen delež prebivalstva (tako vsejedega kot veganskega), ki bo svojo prehrano jemal prelahko in premalo odgovorno. Takšne ljudi bi morala stroka pač ustrezno izobraževati, z ustreznimi opozorili, smernicami, nasveti in spremljajoč njihove specifične dejavnike tveganja.

Avtor: Jure Vrhovnik

Viri:

Slike:

DELI STRAN: