Jastog v svetu kulinarike velja za prestižno specialiteto, ki jo strežejo v restavracijah po vsem svetu. S svojo značilno rdečo barvo je postal simbol kulinaričnega razkošja, katerega ozadje je naravnost grozljivo. Morda niste vedeli, da jastogi v naravi niso rdeče barve – obstaja več kot 50 vrst jastogov v različnih odtenkih, večinoma modro-zelenih in rjavih. Famozno rdečo barvo pridobijo šele ob kuhanju – zaradi česar bi lahko rekli, da ta rdeča simbolizira trpljenje, in ne razkošja.
Jastogi so vrsta rakov, ki imajo deset nog, zato spadajo v skupino deseteronožcev. Kot vsi raki so tudi oni členonožci – nevretenčarji z zunanjim oklepom, ki jim omogoča gibanje in zaščito. Imajo dovršen prebavni in krvožilni sistem, pa tudi različne čutne organe, kot so receptorji za bolečino, občutljive antene in kompleksne oči. Imajo razvit živčni sistem, ki vključuje možgane in sistem živčnih ganglijev vzdolž telesa. Gre za čuteča bitja, ki občutijo bolečino in so sposobna trpeti.
V restavracijah z morsko hrano po vsem svetu kuharji jastoge najpogosteje ubijejo na enega od dveh načinov: tako, da jih žive prerežejo na pol, ali pa jih žive skuhajo. Kuhanje jastogov v vreli vodi je običajna metoda za njihovo usmrtitev – jastog prične ob tem divje praskati po steni in poskuša na vsak način pobegniti iz lonca. Gre za večminutno trpljenje, saj zavesti ne izgubi takoj. Med kuhanjem se pogosto sliši cvileč zvok, ki sicer ne prihaja iz glasilk – saj jih nimajo – temveč iz pare, ki uhaja iz njihovega telesa. Celoten postopek je tako nasilen in neprijeten, da med tem procesom kuharji pogosto zapustijo prostor.
Zakaj jastoge kuhajo žive?
Jastoge pogosto kuhajo žive, ker se njihovo meso po smrti hitro začne kvariti, poleg tega so lahko v njem bakterije, ki tvorijo toksine, odporne na kuhanje. Pogosto gre tudi za kulinarično tradicijo, ki zanemarja trpljenje živali. Da bi se izognili zastrupitvi ljudi, kuharji jastoge pri polni zavesti vržejo v vrelo vodo. Ta kruta praksa je že prepovedana v Švici, na Norveškem in Novi Zelandiji, pa tudi v Reggio Emiliji, mestu v severni Italiji.
Žalostni konec ni edina točka v njihovem življenju, zaradi katere je ta vrsta živali izpostavljena izjemnim mukam. Ulovljene jastoge se pogosto prevaža mednarodno, na velike razdalje. Največji izvoznici sta Kanada in Združene države Amerike, sledijo pa jim države, kot so Irska, Združeno kraljestvo in Egipt. Kanada sama izvozi več kot 50.000 ton živih jastogov letno, od tega kar 65% na Kitajsko. Med dolgotrajnim transportom so jastogi pogosto pakirani v plastične škatle, oviti v prozorno folijo, brez zadostne oskrbe z vodo ali kisikom, kar povečuje njihovo trpljenje in tveganje za zadušitev. Med prevozom in ob prihodu v restavracije jih običajno ure ali celo dneve hranijo žive na ledu. Tudi ta praksa je prepovedana v Švici in nekaterih italijanskih regijah, čeprav bi morala biti prepovedana povsod.
Laura Poulson, vodja kampanje za zaščito rakov pri organizaciji Crustacean Compassion, pravi:
»Tveganja za dobrobit teh živali ne predstavlja le končna točka ubijanja. Trpijo tudi zato, ker jih ohranjajo žive – na ledu ali v umazanih in prenatrpanih akvarijih s številnimi drugimi umirajočimi živalmi. Preden jih shranijo v hladilnike ali zamrzovalnike v kuhinjah, jih prevažajo v plastičnih vrečkah, ki ne nudijo zaščite njihovim krhkim okončinam in pogosto povzročijo zadušitev. Vse te prakse povzročajo poškodbe, hudo stres in bolečino.«
Ali raki res ne čutijo bolečine?
Znanost temu jasno nasprotuje. Desetletja raziskav iz različnih delov sveta – od Evrope do ZDA in Avstralije – dosledno potrjujejo, da so raki, jastogi in drugi deseteronožci čuteča bitja. Imajo razvit živčni sistem, sposobnost učenja iz bolečih izkušenj in vedenjske odzive, ki kažejo na zavedanje in zelo očitno presegajo refleksni odziv.
Znanstvena skupina iz Združenega kraljestva je leta 2021 čutečnost desetonožcev tudi uradno dokazala s sistematičnim pregledom več kot 300 študij tega področja. Na podlagi močnih dokazov so izdali priporočilo, da se jim prizna pravni status čutečih bitij. Kljub dodeljenemu statusu čutečih živali v letu 2022 je kuhanje živih jastogov v Združenem kraljestvu še vedno dovoljeno.
Če bi to storili psu ali mački, bi šlo za kazniv zločin
Zakaj je torej sprejemljivo pri živalih, ki jim ni uspelo pridobiti naše naklonjenosti? Čutečnost ni pogojena z videzom. Dejstvo, da jastogi nimajo izraznega obraza in ne kričijo, še ne pomeni, da ne čutijo bolečine. Trpljenje je trpljenje – kuhanje živih jastogov bi morali obravnavati enako kot druge oblike mučenja živali.
Jastogi se od nas in živali, s katerimi najpogosteje sobivamo – kot so mačke in psi – v marsičem razlikujejo. A so nam tudi bolj podobni, kot si mislimo. Svoje potomce na primer nosijo devet mesecev, lahko živijo več kot sto let, se sezonsko selijo in vzpostavljajo socialne odnose. Za raziskovanje okolja uporabljajo zapletene kemične in telesne signale. Nevrobiolog Tom Abrams je ob tem poudaril, da »imajo jastogi celoten nabor čutov«.
Po ocenah organizacije FishCount je bilo leta 2022 ubitih med 82 in 170 milijard rakov in jastogov. PETA se je posvetovala s številnimi morskimi biologi o najmanj krutem načinu ubijanja jastogov. Čeprav se strokovnjaki niso mogli strinjati, katera metoda bi povzročila najmanj trpljenja, se strinjajo, da v resnici ni humanega načina za ubijanje teh občutljivih in kompleksnih živali.
Kuhanje živih rakov in jastogov: normalizirano mučenje na TV
V oddaji MasterChef Slovenija so nedavno prikazali »pravilno« kuhanje živih jastogov, brez kakršnegakoli predhodnega omrtvičenja. Takšno početje je z vidika sodobnih znanstvenih dognanj in etike nesprejemljivo in neodgovorno. Gre za promoviranje mučenja živali kot sprejemljivega početja.
Kadar televizijski programi prikazujejo mučenje živali kot običajen postopek brez omembe etične problematike, s tem širijo množično otopelost do trpljenja. Normalizirajo nasilja nad nemočnimi bitji, ki ga gledalci (vključno z otroki) sprejemajo kot nekaj povsem vsakdanjega. Sodniki so v dotični epizodi omenili, da je z jastogom, ki ga imamo namen skuhati, treba ravnati »spoštljivo«, hkrati pa opisovali prakso kuhanja živega jastoga v vrelem kropu ter usmrtitev živali z nožem. Takšnega izkaza spoštovanja si ne bi želel nihče.
Nekatere napredne države so že ukrepale
Švica, Norveška in Nova Zelandija so prepovedale kuhanje živih rakov in jastogov. V Združenem kraljestvu se jim priznava status čutečih bitij z določenimi pravicami. V Sloveniji smo na tem področju kljub poudarjanju naravovarstvena in etične usmerjenosti še v daljni preteklosti.
V večini držav zakonodaja zaostaja za znanstvenimi dognanji na tem področju. Politični odločevalci pogosto ne želijo posegati v tradicionalne kulinarične prakse in gospodarske interese, če ni zadostnega pritiska s strani javnosti. Pri ljudeh se žal opaža splošno pomanjkanje empatije do nevretenčarjev. Zaradi razširjenih mitov o nezaznavanju bolečine njihovega trpljenja pogosto ne zaznavajo kot pomembnega. Pomanjkanje družbenega pritiska pa pomeni, da zakonodajalci še dolgo ne bodo prisiljeni k ukrepanju.
Kaj lahko naredimo?
Ponudba rastlinskih alternativ morskih jedi na trgu postaja vse bolj priljubljena in razširjena, saj lahko z njimi razvajamo svoje brbončice brez, da bi škodili živalim. Veganske verzije jastogov, rakcev in drugih morskih specialitet so okusne, okoljsko vzdržne in predvsem etične. Morske okuse lahko dosežemo tudi z osnovnimi sestavinami, ki jim dodamo nori alge. Resnično dobri kuharji znajo ustvariti vrhunske jedi brez zlorabe živih bitij.
Odločitev za izločitev jastogov in rakov iz naše prehrane je zato najboljša izbira. Z njo prenehamo podpirati vse omenjene prakse, prav tako pa pomembno prispevamo tudi k zmanjševanju okoljskih posledic industrijskega lova in gojenja teh živali. Vsakič, ko se odločimo za rastlinsko alternativo, prispevamo k svetu, kjer čuteča bitja niso več obravnavana kot sestavine, temveč kot posamezniki z lastno vrednostjo.
Pripravila: Nina Arko
Viri:
- https://www.speciesunite.com/news-stories/why-do-we-boil-lobsters-alive-and-do-they-feel-pain
- https://veganfta.com/2025/04/18/the-cruelty-of-the-trade-of-live-lobsters/
- https://www.peta.org/issues/animals-used-for-food/factory-farming/fish/lobsters-crabs/
- https://www.eurogroupforanimals.org/what-we-do/areas-of-concern/protecting-decapods
- https://fishcount.org.uk/fish-count-estimates-2/numbers-of-farmed-decapod-crustaceans
Znanstveni viri:
- Birch J., Burn C., Schnell A. (2021). Review of the evidence of sentience in cephalopod molluscs and decapod crustaceans. UK DEFRA.
- Elwood R.W. (2019). Assessment of animal welfare: the example of decapod crustaceans. Invertebrate Neuroscience.
- Sneddon L.U. et al. (2014). Defining and assessing animal pain. Animal Behaviour.
- Diggles B.K. (2019). Crustacean welfare and legislation. Journal of Shellfish Research.
[Fotografije: Pixabay]
