Avtorica: Iris Polajžer
Odkritja izbranih študij na področju socialne psihologije nas vabijo k razmišljanju o načinih spodbujanja prehrane iz rastlinskih virov.
Povzetek
- Sprostitvene tehnike lahko pripomorejo k spreminjanju prehranjevalnih navad.
- Klasifikacija živali v različne skupine predstavlja nevarnost pri prehranjevalnih odločitvah glede mesa.
- Zanikanje duševnih sposobnosti živali je povezano z odločitvijo o uživanju mesnih izdelkov.
- Ljudje obrambno zaničujejo vegetarijance in vegane, saj so prepričani da oni zaničujejo njih.
Problematika uživanja mesa je večplastna in vključuje različne vidike, kot so okolje, zdravje in dobrobit živali. Vedno več je dokazov, ki kažejo, da živali doživljajo vsaj osnovne ravni zavesti. Eden takih dokazov je, da se živali znajo prilagoditi na nove situacije, kar bi lahko bila posledica zavestnega razmišljanja (Griffin in Speck, 2004). Če imajo živali zavest, kar se kaže kot sposobnost občutiti bolečin, potem lahko smatramo, da ob uboju doživljajo trpljenje. Poleg tega lahko prehod na prehranjevanje z rastlinskimi viri zmanjša količino škodljivih plinov, ki prispevajo k segrevanju ozračja (Springmann idr., 2018). Veganska prehrana je tudi koristna za zdravje, saj vsebuje bogate vire vlaknin, folne kisline, vitamov C in E, magnezija, kalija in nenasičenih maščob (Craig, 2009).
V prispevku naslavljamo dokaze o socialnih in psiholoških ovirah za zmanjšanje uživanja mesa in ponujamo možne načine za premagovanje teh ovir. Spreminjanje vzorcev prehranjevanja je namreč bistvena za doseganje ciljev, vezano na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja, zmanjšanja javnozdravstvenih težav in povečanje dobrobit živali.
Priporočila iz projektne naloge so nastala pod mentorstvom dr. Simone Gomboc v okviru predmeta Uporabna socialna psihologija, ki se izjava kot del magistrskega programa Psihologija Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
- Sprostitvene tehnike kot orodje za spremembo stališč
Raziskava: The positive impact of mindfulness interventions on the explicit and implicit affective attitudes toward vegetarian foods. Annica Winkelmair in Petra Jansen (2023)
Področje raziskovanja: Učinek programa čuječnosti in programa za zmanjševanje stresa na spremembo stališč vezano na vegetarijansko prehrano
Pregled: Raziskava preučuje vpliv različnih intervencij, vključno z programi čuječnosti in programom za zmanjševanje stresa, na stališča do vegetarijanske hrane ter kako ta stališča vplivajo na spremembe v prehranjevalnih navadah.
Metodologija: Raziskava je vključevala izvajanje programa za zmanjševanje stresa in dveh programov čuječnosti, ki so trajala 12 tednov. Vsak izmed programov je vključeval tedenska srečanja, dolga 75 minut in domače naloge. Meritve, ki so vključevale vprašalnik in oceno eksplicitnih in implicitnih stališč do vegetarijanske hrane, so bile izvedene pred začetkom programa, po končanju in tri mesece po koncu programa, kar je omogočilo oceno dolgoročnih učinkov intervencij.
Ugotovitve: Udeleženci so po programih čuječnosti in programu za zmanjševanje stresa imeli bolj pozitivna stališča do vegetarijanske hrane. Poleg tega lahko pozitivna stališča vplivajo na spremembe v vedenju, kar vključuje sprejemanje odločitve o prehranjevanju in odločanje o trajnostnih prehranjevalnih navadah, kot je prehod na vegetarijansko ali vegansko prehrano.
Implikacije: Raziskava poudarja potrebo po vpeljevanju intervencij vezane na programe čuječnosti in programe za zmanjševanje stresa, saj lahko le te prispevajo k spreminjanju prehranjevalnih navad. Takšni programi lahko pomagajo posameznikom pri razvijanju samozavedanja in notranjih sprememb, kar je ključno za sprejemanje trajnostnih prehranjevalnih odločitev. Hkrati se je pomembno zavedati, da lahko pozitivna stališča do vegetarijanske hrane spodbudi odločitev o vegetarijanskem ali veganskem prehranjevanju.
- Nevarnost kategoriziranja
Raziskava: The Moral Standing of Animals: Towards a Psychology of Speciesism. Lucius Caviola, Jim A.C. Everett in Nadira S. Faber (2018)
Področje raziskovanja: Učinek specizma na izbiro prehranjevalnih navad
Pregled: Specizem velja za nagnjenost k diskriminaciji glede na pripadnost vrste živega bitja, v kar prištevamo tudi moralno vrednotenje živali glede na njihovo vrsto. Avtorji so izvedli več študij, med katerimi so pri dveh preučevali, kako se stopnja specizma povezuje s pripravljenostjo za pomoč živalim in prehranjevalnimi navadami posameznika.
Metodologija: Udeleženci so v prvi študiji preko spletnega vprašalnika odgovarjali na vprašanja vezana na razporeditev donacij med različnimi organizacijami. Pri tem so bili predstavljeni tri neodvisni scenariji, pri katerem se je ena od organizacij osredotočala na pomoč “nadrejeni” vrsti (ljudje, ljudje s psihičnimi motnjami, psi), druga pa “podrejeni” vrsti (živali, šimpanzi, prašiči). V drugi študiji so študentje morali izbrati med organizacijo za pomoč ljudem in organizacijo za pomoč živalim ter napisati predloge za izboljšanje kampanje. Ob koncu so jim ponudili prigrizke, pri čemer so lahko izbirali med vegetarijansko in mesno opcijo. Pri tem so želeli preveriti, ali stopnja specizma vpliva na vedenje pri izbiri hrane. Poleg tega so s pomočjo predhodno razvite lestvice ugotavljali stopnjo izraženosti specizma pri posameznikih iz obeh študij.
Ugotovitve: Ugotovili so, da lahko specizem napoveduje prosocialno vedenje do živali in izbiro prehranjevanja. Posamezniki z nižjo stopnjo specizma so pogosteje izbrali vegetarijansko možnost prehrane. Prav tako so bili takšni posamezniki bolj nagnjeni k podpori organizacijam, ki se zavzemajo za zaščito živali.
Implikacije: Stopnja specizma pomembno vpliva na prehranjevalne navade ljudi, kar je pomembno za razumevanje njihovega vedenja in oblikovanju ustreznih intervencij, katerih cilj bi bil spreminjanje prehranjevalnih navad. Specizem vključuje idejo, da živali razvrščamo v različne kategorije, kar vpliva tudi na naš odnos do njih. Vegetarijanska in veganska prehranjevanje lahko izhaja iz odločitve, da vse živali obravnavamo enako. To nakazuje na nujnost spodbujanja kritičnega razmišljanja o specizmu in zavedanju o vplivu, ki ga ima ta oblika diskriminacije na odnos do živali. Takšno kritično razmišljanje bi se lahko spodbujalo s pomočjo raznih izobraževanj, kjer bi predstavili težave vezane na kvalifikacijo živali.
- Zanikanje duševnih sposobnosti živali
Raziskava: Don’t Mind Meat? The Denial of Mind to Animals Used for Human Consumption. Brock Bastian idr. (2012)
Področje raziskovanja: Zanikanje duševnih sposobnosti živali, ki so namenjene prehrani
Pregled: Avtorji so preučevali, kako ljudje dojemajo mentalne zmožnosti živali, ki jih jedo. Poleg tega so raziskovali, kako mesojedci upravljajo s kognitivno disonanco, ki izhaja iz sočasne skrbi za dobrobit živali in želje po uživanju mesa. Kognitivna disonanca je psihološki pojav, ki se kaže kot nelagodje. Posameznik ga doživi ob sočasnem obstoju nasprotujočih prepričanjih (v tem primeru doborobit živali in želja po uživanju mesa).
Metodologija: V prvi študiji so študentje psihologije izpolnjevali vprašalnik, kjer so ocenjevali mentalne sposobnosti posameznih živali. Poleg tega so odgovorili na to ali bi pojedli posamezno žival in kako etično napačno bi se jim zdelo to narediti. V drugi študijo so sodelovali le študentje, ki jedo meso, katerih naloga je bila oceniti mentalne sposobnosti ovce ali krave, pri čemer je bila ena skupina opisana kot žival na kmetiji, druga pa kot žival, ki je namenjena prehrani. V zadnji študiji so ugotavljali, ali se bo ocenjevanje mentalnih sposobnosti živali spremenilo, če jim bodo povedali, da bodo ob koncu študije okušali mesne izdelke.
Ugotovitve: Raziskave so pokazale, da ljudje, ki uživajo meso, pogosto zanikajo mentalne sposobnosti živali, ko se zavedajo, da bodo te živali uporabljene za hrano. Zanikanje je posledica prizadevanja za zmanjšanje notranjega konflikta med njihovimi prepričanji o dobrobiti živali in njihovimi prehranjevalnimi navadami. Posamezniki, ki kljub temu, da prepisujejo živalim mentalne sposobnosti, jedo meso, doživljali več negativnih čustev ob hranjenju.
Implikacije: Glede na ugotovitve študij bi se bilo smiselno osredotočiti na ozaveščanje posameznikov o mentalnih sposobnostih živali, saj bi le to povečalo disonanco, pri tistih, ki uživajo meso in povečalo možnost za opustitev takšne prehrane. Pri tem bi z odprto in spoštljivo komunikacijo predstavili zanesljive dokaze o zavesti živih bitij. Izobraževanja vezana na to tematiko bi lahko pripomogla k spreminjanju percepcije posameznih ljudi glede uživanja mesa.
- Obrambno zaničevanje
Raziskava: Do-Gooder Derogation: Disparaging Morally Motivated Minorities to Defuse Anticipated Reproac. Julia A. Minson in Benoit Monin (2012)
Področje raziskovanja: Zaničevanje vegetarijancev
Pregled: Avtorji obravnavajo pojav imenovan “do-gooder derogation”, kar se nanaša na zaničevanja tistih, ki se trudijo slediti moralnim načelom. Izvedli so dve študiji, ki raziskujeta ta pojav v kontekstu odzivov ljudi, ki jedo meso, na vegetarijance.
Metodologija: V prvi študiji so študentje, ki niso vegetarijanci, izpolnjevali vprašalnik vezan na to kaj si mislijo o vegetarijancih in kako menijo, da vegetarijanci vrednotijo njih. V drugi študiji so bili študentje razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini so s pomočjo vprašalnika najprej ocenili kako mislijo, da jih ocenjujejo vegetarijanci in šele nato kako vegetarijance ocenjujejo oni, v drugi skupini pa je bil vrstni red izpolnjevanja obraten. Avtorje je namreč zanimalo ali bodo študentje vegetarijance ocenil drugače, če bodo predhodno razmišljali o tem kako vegetarijanci ocenjujejo njih.
Ugotovitve: V prvi študiji je 47% udeležencev vegetarijance povezalo z negativnimi besedami. To je bilo vidno predvsem pri tistih, kateri so menili, da se vegetarijanci smatrajo za moralno nadrejene tistim, ki uživajo meso. V drugi študiji je predhodno določanje, kako menijo, da vegetarijanci vrednotijo njih, privedlo do manj pozitivnih ocen vegetarijancev.
Implikacije: Raziskava nakazuje, kako lahko prihaja do konfliktov med tistimi, ki sprejemajo moralne odločitve, in tistimi, ki se počutijo ogrožene ali napadene zaradi teh odločitev. Do tega naj bi prišlo zaradi tako imenovane pričakovane moralne graje, ki se nanaša na prepričanje, da bodo vegetarijanci ljudi, ki jedo meso, ocenili negativno ter jih bodo zaničevali zaradi njihovih prehranskih odločitev. Zaradi tega prepričanja začnejo ljudje, ki jedo meso, zaničevati vegetarijance. Glede na ugotovitve študije bi se bilo smiselno usmeriti na ozaveščanje in izobraževanje, vezano na napačno razumevanje moralnih predstav. Pri tem bi bilo potrebno razmisliti, kako pristopiti do posameznikov, da le ti ne bi imeli občutka, da jih vegetarijanci zaničujejo. Pri tem bi lahko pomagalo že samo informiranje o razlogih za vegetarijanskega načina prehranjevanja. Pomembno je, da se ob tem osredotočijo na sprejemanje različnih prehranjevalnih navad in s pomočjo konstruktivnega dialoga poskusijo predstavit pogled zakaj je vegetarijanski in veganski način prehranjevanja smiseln.
Viri:
Bastian, B., Loughnan, S., Haslam, N. in Radke, H. R. (2012). Don’t mind meat? The denial of mind to animals used for human consumption. Personality and Social Psychology Bulletin, 38(2), 247-256.
Caviola, L., Everett, J. A. in Faber, N. S. (2019). The moral standing of animals: Towards a psychology of speciesism. Journal of personality and social psychology, 116(6), 1011.
Craig, W. J. (2009). Health effects of vegan diets. The American journal of clinical nutrition, 89(5), S1627-S1633.
Griffin, D. R. in Speck, G. B. (2004). New evidence of animal consciousness. Animal cognition, 7(1), 5-18.
Minson, J. A. in Monin, B. (2012). Do-gooder derogation: Disparaging morally motivated minorities to defuse anticipated reproach. Social Psychological and Personality Science, 3 (2), 200–207.
Springmann, M., Clark, M., Mason-D’Croz, D., Wiebe, K., Bodirsky, B. L., Lassaletta, L., … in Willett, W. (2018). Options for keeping the food system within environmental limits. Nature, 562(7728), 519-525.
Winkelmair, A. in Jansen, P. (2023). The positive impact of mindfulness interventions on the explicit and implicit affective attitudes toward vegetarian foods. Frontiers in Psychology, 14, 1158410.
