Živinoreja je že zdaj eden glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb, povečanje emisij toplogrednih plinov pa bi lahko do konca stoletja povzročilo zmanjšanje površin, primernih za pašo, za 36–50 %.
Po ugotovitvah obsežne nove študije največji sistem proizvodnje hrane na svetu ogroža prav tista podnebna kriza, ki jo sam spodbuja.
Sistemi paše na travnikih, ki pokrivajo tretjino zemeljske površine, se bodo zaradi dviga globalnih temperatur močno skrčili, kar bo prizadelo na stotine milijonov pastirjev in ogrozilo varnost preskrbe s hrano v najbolj ranljivih regijah sveta.
Raziskovalci na Potsdamskem inštitutu za raziskave vplivov podnebnih sprememb (PIK) so opredelili »varen podnebni prostor« za pašo goveda, ovac in koz ter ocenili, kako bodo dejavniki, kot so temperatura, padavine, vlažnost in hitrost vetra, vplivali na sisteme, ki temeljijo na travnikih.
Študija, objavljena v reviji PNAS, je pokazala, da bo 36–50 % zemljišč z ustreznimi podnebnimi pogoji za pašo do leta 2100 izgubilo svojo primernost.
»Paša na travnikih je v veliki meri odvisna od okolja, vključno s temperaturami, vlažnostjo in razpoložljivostjo vode,« je pojasnil soavtor študije Maximilian Kotz, raziskovalec na Barcelonskem superračunalniškem centru in v inštitutu PIK.
»Ugotavljamo, da bodo podnebne spremembe zmanjšale prostore, v katerih se lahko pašništvo razvija, kar bo bistveno ogrozilo kmetijske prakse, ki obstajajo že stoletja,« je dodal.
Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele afriške živinorejske sisteme
Glede na študijo se sistemi paše raztezajo od pašnih sistemov, ki so del mesne industrije v državah z visokim dohodkom, do spodnjega dela družbeno-ekonomskega spektra, kjer so pastirji pogosto samooskrbni kmetje, ki so za svoj dohodek v celoti odvisni od paše živine. Na svetovni ravni primanjkuje razumevanja njihove občutljivosti na podnebne spremembe.
Poudarjajo, da so se sistemi pašne živine doslej razvijali v določenih razponih temperature (od -3 °C do 29 °C), padavin (med 50 in 2.628 mm na leto), vlažnosti (39–67 %) in hitrosti vetra (med enim in šestimi metri na sekundo). Vendar bodo ti prostori vse bolj izpostavljeni spremembam razmer, pri čemer se bodo obseg in smer teh sprememb razlikovali med regijami.
Pričakuje se, da bo poslabšanje podnebne krize negativno vplivalo na 110–140 milijonov pastirjev in 1,4–1,6 milijarde živali, pri čemer 51–81 % prizadetega prebivalstva že zdaj živi v državah z nizkimi dohodki, hudo lakoto, resno neenakostjo med spoloma in visoko politično nestabilnostjo.
Afrika bo še posebej ranljiva. Tu bi se travniki v scenariju z nizkimi emisijami lahko skrčili za 16 %, v primeru nadaljnje širitve uporabe fosilnih goriv pa celo za 65 %. Razlog za to je, da so temperature na celini že zdaj na zgornji meji varnega podnebnega prostora za pašo.
Ko se bodo temperature še naprej dvigovale, se bodo podnebne niše, ki podpirajo ključne pašne regije v etiopskem višavju, vzhodnoafriški tektonski dolini, Kalaharijskem bazenu in Kongovskem bazenu, pomaknile proti jugu. Ker se afriška kopenska masa konča pri Antarktičnem oceanu, bi se ti pasovi z ustreznimi temperaturami sčasoma razširili preko roba celine, kar bi povzročilo izgubo primernih pašnih površin.
Odlična priložnost za alternativne beljakovine
Raziskovalna študija izreka jasno opozorilo o posledicah neukrepanja na tem področju: »Ker podnebne spremembe vplivajo na ekosisteme in skupnosti po vsem svetu, se morajo ljudje in živali prilagoditi spreminjajočemu okolju ali se preseliti, sicer jim grozi povečana obolevnost ali celo izumrtje.«
Raziskava kaže na pomembno priložnost za sektor prehrambene tehnologije. Živinoreja prispeva do ene petine svetovnih emisij in zaseda 80 % svetovnih kmetijskih površin.
Podjetja, ki proizvajajo alternativne beljakovine – kot so rastlinsko meso, meso, pridobljeno s fermentacijo, ali kultivirano meso – lahko veliko pridobijo. Ti proizvodi povzročajo le delček emisij, porabe zemljišč in vode, povezanih z živinorejskim sektorjem, in lahko pomagajo izboljšati varnost preskrbe s hrano.
Številne študije so opozorile na okoljske prednosti prehrane na rastlinski osnovi. V prelomni študiji iz leta 2023 je bilo ugotovljeno, da ta način prehranjevanja v primerjavi s prehrano, bogato z mesom, zmanjša emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje vode in porabo zemljišč za 75 %. Leta 2025 pa je druga študija pokazala, da veganska prehrana zmanjša emisije za 46 %, porabo vode za 7 % in porabo zemljišč za 33 %.
S povečanjem proizvodnje alternativnih beljakovin lahko podjetja živinorejski industriji ponudijo izhod iz nevarnih učinkov podnebnih sprememb na pašne sisteme ter pomagajo izboljšati varnost preskrbe s hrano v regijah, ki so najbolj ranljive za krizo.
Povzeto po: https://www.greenqueen.com.hk/climate-change-livestock-grazing-farming-agriculture-area/ (Avtor: Anay Mridul)
Prevod in priredba: S. S.
