Intervju z Jasmino in Urbanom

Naša prehrana je energijsko močna, v njej ni slabih kalorij

Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik sta velika športna navdušenca, življenje cele družine pa je tudi na splošno zelo aktivno. Imata 10-letno Tajdo in 2-letnega Oskarja, že zelo kmalu pa se jim bo pridružila nova družinska članica. Jasmina in Urban veliko pozornosti posvetita svoji prehrani, ki temelji na rastlinskih živilih. Načrtovanju prehrane namenita veliko pozornosti, se nenehno izobražujeta in vedno skrbita za to, da njihova družina je zdravo in raznoliko. Priznavata, da se počutita odlično, Jasmina pa tudi v 9. mesecu nosečnosti ostaja zelo aktivna, ima veliko energije, se počuti odlično in v tem času pričakovanja nadvse uživa.

Jasmina in Urban, zakaj veganska prehrana? Prepričajta vse, ki (še) oklevajo.

Jasmina: Veganka sem postala iz več razlogov: Na prvo mesto bi postavila zdravstveni razlog, saj vem, kako škodljivi so mleko in mlečni izdelki za naše telo. Na drugem mestu je etični vidik, ki pri meni postaja vse bolj izrazit, saj sem absolutno proti ubijanju živali. Sem odločno proti industrializaciji kmetijstva. Izpostavila pa bi tudi ekološki vidik, saj masovno kmetijstvo in živinoreja močno obremenjujeta okolje.

Urban: Rastlinska prehrana pa je povrhu vsega še zelo okusna. Večina ljudi misli, da veganska in vegetarijanska prehrana pomeni veliko odrekanja, jaz pa lahko potrdim prav nasprotno. Osebno se mi zdi mesna prehrana veliko bolj siromašna. V večini restavracij je ponudba veganske prehrane resda še zelo skopa, a upava, da se bo tudi to spremenilo.

Jasmina: Veganska hrana pa poleg vsega še koristi – tako našemu telesu kot tudi našim možganom. Najino življenje je zelo aktivno, sva tekača, maratonca. Sama sem tudi na koncu tretje nosečnosti ves čas zelo aktivna. In to zato, ker jem pravilno hrano. Moja prehrana je energijsko močna, v njej ni slabih kalorij.

Urban: Sam sem prej mislil, da nujno potrebujem meso. Tudi na Fakulteti za šport so me učili tako. Po treh letih, ko ne jem mesa, niti mlečnih izdelkov in jajc ne, nisem nič slabši, postal sem kvečjemu še boljši športnik. Tudi osebni rekord na maratonu sem dosegel zdaj. In to brez mesa. To se mi zdi dober pokazatelj, da jem zdravo hrano. Hrano, ki me dovolj nahrani in mi da vse, kar potrebujem. 

jasmina-in-urban.jpg

Jasmina, četudi ste v zadnjem trimesečju nosečnosti, ste še vedno zelo aktivni – kolesarite, tečete, plavate. S svojim načinom življenja ste lahko za zgled marsikomu. Morda lahko bolj podrobno opišete, kakšna je vaša prehrana v času nosečnosti?

Jasmina: Res je, še vedno lahko počnem marsikaj, seveda prilagojeno, počasneje, a vse se da in v vseh aktivnostih lahko še vedno uživam. In to kljub temu da sem trenutno že v 9. mesecu, do predvidenega roka poroda manjkajo namreč le še trije tedni. Presenečena sem nad tem, da še vedno lahko tečem, in nad tem, kako dobro mi tek dene – poživi me in po njem je vse samo še bolj prijetno. Plavanje je prav tako odlično med nosečnostjo, v vodi me trebuh najmanj ovira in lahko zato plavam skoraj tako hitro, kot da ga ne bi imela. Tudi na kolesu je še vedno super, sicer sem še dodatno previdna, a rada odkolesarim po mestu in ker je kolo moje starejše hčerke trenutno potrebno popravila, vozim na prtljažniku še njo. In potem smo na enem kolesu kar 3 punce.

Želela bi, da bi se več nosečnic počutilo tako dobro kot se jaz. Nosečnost je tako lepo obdobje in škoda ga bi bilo preživeti obremenjeno s preveč nadlogami, ki so pa žal kar precej pogoste.

Prepričana sam, da k mojemu dobremu počutju v veliki meri pripomore tudi hrana. Jem izključno rastlinsko hrano, veliko zelenjave, oreškov, semen, sadja, stročnic, različnih žit … V tem obdobju jem še posebej pogosto, a po malem. Zelo mi tekne surova hrana. Sicer mislim, da za zdaj ne bom prešla na popolnoma presno prehrano, zelo mi je na primer všeč kuhan stročji fižol ali pa jajčevci, bučke, ajdova kaša, kvinoja in še veliko je tega, a vse več je v mojih obrokih presnega.

Za zajtrk za celo družino vsak dan pripravim sadno mešanico, v kateri pa je poleg različnega sezonskega in, če se le da, domačega sadja še laneno in sezamovo seme, zmleto polnozrnato proso, konoplja … Potem pa izmenjujem še kokos, mak, cimet, sončnice, bučnice, žafran, maco, grško seno, kalčke … Poleg jemo še namočene ovsene kosmiče ali pa katero od kaš, najraje iz psevdožit, pijemo pa mandljevo mleko, ki ga sama pripravim. Malicamo oreščke in še kakšno sadje. Kosilo pa je sestavljeno iz različnih kombinacij zelenjave z raznimi žiti. Vedno je poleg čim večja skleda solate, v kateri je več sestavin. Uporabljam zelišča, domači kis, od olj pa oljčno in konopljino, tu in tam tudi laneno olje, olje oljne ogrščice in bučno olje. Hrano začinim tudi z različnimi namazi, ki jih sama pripravim iz avokada, semen ali pa na primer iz čemaža. Radi imamo gobe, veliko pa uporabljam tudi česen in čebulo. Predvsem pa sem pri kuhanju zelo sezonska, zdaj uživam z različnimi bučami, poletnimi in oranžnimi, na voljo pa je tako ali tako še veliko druge zelenjave. Od sadja pa trenutno jemo slive, vinogradniške breskve, žižole, tepke, grozdje in prve kakije. Imamo srečo, da je sadje in zelenjava na naši mizi domača in ekološka, obe mami in še stara mama nas pridno zalagajo z domačimi pridelki in to je, vem, res veliko darilo, ki ga vsak dan uživamo. Za večerjo spet jemo različno zelenjavo, tako presno kot kuhano, poleg pa stročnice in žita. Poleg pijemo domač zeliščni in hibiskusov čaj.

Hrana med nosečnostjo ni torej nič drugačna kot pred njo, gre za naravno, zdravo, a zelo pestro prehrano!

jasmina_tajda_in_oskar.jpg

Kako sicer preživljate čas nosečnosti?

Ni kaj drugače od časa pred nosečnostjo, tudi zdaj mi je lepo, zelo pestro, dnevi mi minevajo hitro. Razlika je le v tem, da imam malo večji trebuh, malo večji tek in da zato tečem počasneje. Zdaj si tudi nekoliko pogosteje privoščim še kakšno kulturno prireditev, gledališče, predavanje in kino več, ker vem, da bom kmalu, v naslednjih mesecih zaradi dojenja manj primerna za na prireditve, kjer dojenčki niso preveč dobrodošli. Pa nič zato, vsak čas ima svoje lepe prednosti.

Kakšen nasvet glede prehrane in gibanja bi dali bodočim mamicam?

Vsakodnevno gibanje ima tako velike koristi, da ga lahko prištevamo kar k naši osnovni negi. Možnosti je veliko, a ker je čas tak, da smo ljudje precej zasedeni, jaz priporočam najbolj ekonomičnega od športov, in to je seveda tek. Že ena ura vsak drugi dan, vmes pa sprehodi ali kolesarjenje, lahko naredijo v našem življenju veliko razliko. Predvsem v tem, da sami sebe bolje začutimo in potem lahko lažje in boljše začutimo tudi svet okrog sebe. Tek torej svetujem v vseh življenjskih obdobjih. Je pa nosečnost zagotovo obdobje, ki ni primerno za začetek z novimi športi, če jih bodoča mamica ni vajena. Taka naj raje hitro in živahno hodi, najbolje v hrib, če je le mogoče, kar vsak dan. Tako se bo zagotovo bolje počutila in bo lahko v nosečnosti uživala.

Glede prehrane pa svetujem izogibanje vsemu, kar je živalsko, tako mesu kot mlečnim izdelkom, vsem rafiniranim maščobam, predpripravljenim jedem, sladkim pijačam, sladicam, beli moki, konzervam. Če se le da, naj bodo živila naravna, ekološka in čim manj obdelana, prehrana pa pestra. 

Kakšno je vajino mnenje o primernosti veganske prehrane za otroke? V javnosti se namreč sproža kar nekaj polemik okrog tega. Kaj in kako jedo vajini otroci?

Jasmina: Po mojem mnenju je tako prehranjevanje edino primerno za otroke. Tudi najina otroka se prehranjujeta tako. Tajda ima v šoli vegetarijansko prehrano, Oskar pa ravno tako je to, kar jemo ostali člani družine. Že od vsega začetka sam drži svojo žlico in pri tem zelo uživa. Je pa pri tem zelo pomembno, da pred zelenjavno juho ne dobi banane ali pa česa sladkega, kajti to bi mu vzelo vse navdušenje. Ko nismo doma, imam v torbici vedno sadje ali oreške, tako se izognemo temu, da bi morala kupiti kaj, česar si ne bi želela. Oskar je zdaj star 2 leti in 3 mesece in mu ne dajemo ne sladoleda, prav tako ne bombonov, čokolade, piškotov. Zato pa se zmore veseliti avokada z amarantom in česa podobnega. Je celo čebulo. Pravimo, da je pravi gurman – je velik in močan fantek.

jasmina_in_urban_2.JPG

Kako pomembno se vama zdi, da si ljudje, preden se lotijo takega načina prehranjevanja, naberejo dovolj znanja? Ne nazadnje je lahko tudi veganska prehrana nezdrava, kajne?

Urban: Nezdrava je vsaka enolična prehrana.

Jasmina: Ljudje morajo brati, se izobraževati. Za moje pojme se zelo slabo prehranjuje tisti vegetarijanec, ki je sirovo štručko in jogurt ali pa ocvrt sir. Ali pa vegan, ki je samo testenine in pohane sojine polpete. To je res prerevno.

Urban: Treba se je zavzemati za to, da bo znanje ljudem dostopno. Zdi se mi, da se dilemi o tem, kaj in kako jesti, lahko izognemo že tako, da se vprašamo, ali so ljudje pred 200 leti tudi zbolevali za boleznimi srca in ožilja ter drugimi boleznimi sodobnega časa. Glavni težavi današnjega časa sta nepravilna prehrana in premalo gibanja. Preprosto bi se morali zgledovati po naših prednikih.

Veliki težavi sta danes tudi čezmerna telesna masa in debelost pri otrocih. Kakšen je vajin pogled na to? Kako vidva vidita to težavo in kje so po vajinem mnenju vzroki zanjo?

Jasmina: Glavna težava je v sladkorju. Tega danes pojemo veliko več, kot pa smo ga v preteklosti, hkrati pa se manj gibamo. In to se pozna na trebuščkih že čisto majhnih otrok. Poleti sem na bazenu opazovala otroke, kako so se prehranjevali. Takoj po prvem plavanju so starši otroke razveselili z velikim kremasto-čokoladnim sladoledom. Po njem so otroci pili sladke ledene čaje ali kokakole, v času kosila pa so dobili velik krožnik ocvrtega krompirčka. S sabo pa so imeli še kakšno dodatno vrečko čipsa ali piškotov. Močno sem se razžalostila, ko sem pomislila, koliko sladkorja in slabih maščob bodo dobila njihova mlada telesa, kaj bo to naredilo njihovemu krvnemu obtoku. Kje bodo dobili vlaknine, kje minerale in vitamine? Se bodo po tej hrani lahko navdušili nad zelenjavo? Jasno je, da zelo težko, kajti naše brbončice se hitro navadijo na te močne slane in sladke okuse, zato so nam manj intenzivne jedi kmalu precej dolgočasne. Če pa se ne prehranjujemo s hitro hrano in sladkarijami, vemo, kako zelo okusno je lahko vse, kar nam ponuja narava. Posledično pa je drugačen tudi naš okus.

Intervju je pripravila: Andreja Košir 

Objavljeno: 15. oktober 2013