Živali, izkoriščane za zabavo

Živali izkoriščane za zabavo

“Med obiskom cirkusa se redko vprašamo, kaj žival vzpodbudi, da naredi nekaj nenaravnega, celo nevarnega, kot npr. skakanje skozi ogenj, skakanje po eni nogi, ali pa skakanje v vodo z majavih platform visoko v zraku. Dreserji živali bi radi občinstvo prepričali, da živali premamijo v tako vedenje z obljubo nagrad. Toda v resnici te živali nastopajo zato, ker se bojijo kazni. Živali, ki so navajene živeti prosto v naravi, so v cirkusu obsojene na majhne puste kletkah, brez normalnega gibanja in socializacije. Vozijo jih s kraja na kraj in do 95 odstotkov življenja so privezane z verigami.”

“So živalski vrtovi dragocene, poučne in varovalne ustanove? Seveda so živalski vrtovi zanimivi, toda poučni so samo v smislu, da nas učijo neupoštevati naravo drugih živih bitij. Kaj se lahko naučimo o prostoživečih živalih, če jih gledamo v ujetništvu? Živalski vrtovi obstajajo, ker so ljudem zanimive eksotične stvari. In za obiskovalce živalskih vrtov so živali prav to… stvari. V obeh primerih, v cirkusih in živalskih vrtovih, so prosto živeče živali ujete, zaprte v kletke, transportirane in naučene da delajo kar človek zahteva od njih.”

“Poleg izgube naravnega okolja, je lov poglavitna grožnja življenju in obstoju živalim v divjini. Lovci pobijejo preko 200 milijonov živali vsako leto. Jeleni, srne, zajci in veverice so na vrhu seznama najpogostejših tarč. Tega se ne da se zanikati… Če je lov šport, potem je to krvav šport. Tarče so žive in trpijo pred nasilno smrtjo.”

Odlomki iz filma Zemljani (Earthlings)
Članek Zakaj splošno sprejete resnice o živalskih vrtovih ne držijo

Živalski vrtovi

Za obiskovalce zabava, za živali trpljenje

Živalski vrtovi, akvariji in druge podobne atrakcije, ki živali obsodijo na bivanje v zaporu, so ustanovljene z namenom, da od ljudi, ki pridejo “past zijala”, pobirajo denar. To, da skrbijo za ohranitev vrst, skrb za živali in vzgoja ter izobraževanje ljudi itd., je bolj ali manj neposrečen izgovor. Glavni namen je posel, zabava ljudi zaradi ustvarjanja dobička. Koliko je cela stvar zabavna, je odvisno predvsem od dojemanja in tega, na kateri strani rešetk si.

Življenjski pogoji v nekaterih živalskih vrtovih so milo rečeno skrajno neprimerni. Živali so največkrat zaprte v majhnih, umazanih prostorih z rešetkami. Tudi v najboljšem možnem umetno ustvarjenem okolju se ne morejo niti malo približati prostornosti, raznolikosti in svobodi, ki jih živali uživajo v svojih naravnih življenjskih okoljih. V še tako skrbno urejenem živalskem vrtu živalim ne morejo omogočiti, da bi živele v skladu s svojim instinktom in svojimi naravnimi potrebami. Ne glede na to, koliko vej in umetnih rekvizitov postavijo živali v prostor in kako umetniško dovršeno poslikajo betonske stene, se tako umetno ustvarjeno okolje niti slučajno ne more primerjati z naravnim okoljem, iz katerega žival izhaja. Živali morajo dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom preživljati v popolnoma enakem okolju. To dejstvo, v kombinaciji z dolgočasjem, osamljenostjo, odsotnostjo kakršne koli mentalne stimulacije in fizične aktivnosti ter včasih tudi zlorabo s strani ljudi, ki naj bi zanje skrbeli, vodi do resnih psihičnih zapletov pri živalih: od tega, da živali sedijo na mestu, strmijo v prazno in se zibajo, nemirno hodijo gor in dol po skromno odmerjenem prostoru, do tega, da se samopoškodujejo, postanejo napadalne, mnoge dobesedno znorijo.

Slon – divjina proti živalskemu vrtu

Sloni v naravnem okolju prepotujejo tudi do 50 km na dan v čredi s približno desetimi odraslimi samicami in njihovimi potomci. So zelo socialne živali. Objokujejo smrt svojih bližnjih. V živalskih vrtovih so sloni običajno nastanjeni v paru ali so celo popolnoma sami. Slonom odmerjeni bivalni prostori so majhni, še posebej glede na razdaljo, ki jo dnevno prepotujejo v divjini. Povprečna življenjska doba slonov v živalskih vrtovih je 16-18 let, medtem ko v naravnem okolju dosežejo starost 50-70 let.

Živali se NIKOLI ne navadijo na življenje v ujetništvu. Tudi tiste, ki so rojene v živalskem vrtu po mnogih generacijah, ohranijo naravni instinkt.

Na vprašanje, ali obstajajo “dobri” živalski vrtovi, ekologinja in psihologinja dr. G. A. Bradshaw, avtorica knjige Elephants on the Edge, odgovori:

“Živalski vrtovi, akvariji in ostalo, kot na primer cirkusi, so kraji izkoriščanja. To je biznis. Ti kraji so polni živali, ki grozno trpijo in ki živijo v motenih duševnih stanjih z motenim obnašanjem kot je samo-pohabljanje, depresija, nesrečnost, prezgodnja smrt, (…) matere morijo lastne otroke, agresivnost in spopadi. Ali bi peljali svojega otroka v koncentracijsko taborišče ali zapor? Primerjava ni pretirana.”

Cirkus

Živali ne sodijo v cirkus

Štirje razlogi, zakaj je temu tako:

1. Neustrezna nastanitev

Naravni bivalni prostor živali je zelo raznolik. V cirkusih živalim ni mogoče nuditi primerne nastanitve. Ne morejo jim zagotoviti dovolj prostora za bivanje in gibanje. Kletke, v katerih so zaprte, so pogosto tako majhne, da se živali v njih še obrnejo težko. Živali izločajo, jedo, pijejo in spijo v istem prostoru.

V povprečju divje živali le 1-9 % časa preživijo na treningu, preostali čas so zaprte v premajhnih kletkah ali priklenjene z verigami. Npr. sloni v naravi porabijo 40-75 % časa za hranjenje in prehodijo do 50 km na dan. Kadar cirkusi nimajo nastopov, so sloni priklenjeni tudi od 12 do 23 ur na dan na površini 7-12 m2. Najpogosteje jih priklenejo z verigo za sprednjo nogo ter diagonalno zadnjo nogo. Premaknejo se lahko samo za korak ali dva, kolikor jim dovoli absolutno prekratka veriga. Zaradi pomanjkanja gibanja sloni postanejo predebeli, razvijejo revmatizem in posledično začnejo šepati. Zaradi neobičajnih položajev med predstavo lahko pride do izpahov sklepov.

Preberite poučen strip Slonovo življenje.

2. Neustrezna dresura

Triki, ki jih živali izvajajo v cirkusih, ne upoštevajo oz. ne posnemajo njihovega naravnega obnašanja. Čeprav lastniki cirkusov zagotavljajo, da pri dresuri uporabljajo tehnike nagrajevanja, številki posnetki dokazujejo ravno nasprotno. Za dresuro uporabljajo praviloma nehumane in krute metode. Sredstva, ki jih uporabljajo za dresuro, so:

ogenj,
električni šoki,
udarci s palicami in/ali kavlji,
razžarjene kovinske plošče (ples medvedov).

3. Neustrezen prevoz

Živali v cirkusih znaten del življenja preživijo na poti iz enega v drug kraj. Že en sam prevoz predstavlja za živali veliko obremenitev in stres, kaj šele več deset selitev na leto. Posebnih predpisov, ki bi urejali transport cirkuških živali, ni.

Med prevozom so živali zaprte v vozilih in prikolicah brez ustrezne ventilacije in ogrevanja. Ure in ure brez hrane in vode stojijo v lastnih iztrebkih.

Transport za živali predstavlja neizmeren stres. Pri tigrih koncentracija stresnega hormona kortizola v slini ostane nenormalno povišana do 6 dni po transportu, pri tigrih, ki potujejo prvič, pa celo do 12 dni.

4. Frustracije zaradi prisile v živalim neobičajno obnašanje

Prepoved nastopov divjih živali v cirkusih

Divje živali v ujetništvu ne izgubijo potrebe po izražanju instinktivnih vedenjskih vzorcev. Ker jim izražanje le-teh ni omogočeno, neizmerno trpijo. Dolgotrajno onemogočeno izražanje prvinskih nagonov in zadovoljevanje naravnih potreb vodi do resnih psiholoških težav in razvoja nenormalnih vedenjskih vzorcev kot so agresija, apatija, samopoškodovanje, nekontrolirano zanašanje živali, lizanje rešetk ter nemirna hoja gor in dol po kletki.

Prepoved nastopov cirkusov z živalskimi točkami je odraz civilizirane, etične družbe.

Avstrija, Švedska, Finska, Costa Rica, Indija in Singapur so v celoti prepovedale nastope cirkusov, v katerih nastopajo prostoživeče živali. Bolivija je prepovedala nastope vseh cirkusov, v katerih nastopajo prostoživeče in/ali t.i. udomačene živali. Na Hrvaškem je nastop cirkusov s prostoživečimi živalmi prepovedan v 30 občinah. Tudi v Italiji, Veliki Britaniji, Grčiji, Španiji, Izraelu, ZDA, Kanadi, Avstraliji, Braziliji, Argentini in na Danskem so številne občine sprejele prepoved.

Državni zbor Republike Slovenije je na seji 7. marca 2013 sprejel novelo Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C). Člen 14.a imenovanega zakona med drugim določa, da je “uporaba živali prostoživečih živalskih vrst za nastopanje ali prikazovanje v cirkusih in cirkusom podobnih prireditvah prepovedana.” (UL RS št. 23/2013, 18. 3. 2013)