Odgovorno skrbništvo
Domače živali
Pojem »domača žival« pomeni žival, ki živi z nami in ob nas, s katero si delimo življenjski prostor, srečo ter žalost. In nenazadnje, pomeni žival, ki ji moramo zagotoviti kar se da optimalne življenjske pogoje.
Domače živali pridejo v človekov dom iz različnih vzrokov. Nekatere postanejo prijetna družba, druge statusni simbol, tretje družinski člani. Skupno pa jim je, da niso rojene zato, da bi ljudem služile, bile v okras, za igračo ali končale kot obrok na krožniku. Obstajajo zaradi njih samih in ljudje smo odgovorni, da zanje skrbimo ter upoštevamo njihove potrebe. Selitve, letni dopust, prihod novega člana v družino ali kakršnikoli drugi razlogi niso izgovor za zanemarjanje, zlorabo, zapustitev ali evtanazijo živali.
Pse in mačke smo pred tisočletji odvzeli iz naravnega okolja ter s križanjem in selekcijo spremenili po naši meri. Vajeni so sobivanja z ljudmi in mnogi med njimi brez naše pomoči ne bi preživeli. Če jih prepustimo ulici ali odvržemo v gozd, hitro postanejo plenilci (tudi ogroženih) prosto živečih vrst. Mnoge pa postanejo tudi plen ali podležejo boleznim, saj je njihova telesna obramba zaradi umetne selekcije oslabljena.
Drugače je seveda z živalmi, ki smo jih vzeli iz narave pred nekaj desetletji ali kasneje ter jih zaprli v kletke, akvarije in terarije. Živalim, kot so ptice, ribe, žuželke, pajki in kače, s tem odvzamemo vsakršno svobodo. Večina od njih postane le bleda senca živali, ki so nekoč živele v prostranstvih ali plavale v oceanih. Raje, kot da bi jih kupovali, lovili in jim pustili, da se razmnožujejo v ujetništvu, ohranjajmo njihove habitate in jih, če jih pri tem ne vznemirjamo, občudujmo v naravi.
STERILIZIRAJ / KASTRIRAJ
S sterilizacijo/kastracijo preprečimo, da mnoge živali končajo evtanazirane v zavetiščih, povožene, zastrupljene in utopljene (ker so moteče za nekatere ljudi) ali mrtve po dolgotrajnem trpljenju zaradi spolno prenosljivih in hormonsko pogojenih bolezni.
Velik problem so zlasti brezdomne muce. Medtem ko marsikdo opazi zapuščenega, tavajočega psa, se za muce le redko kdo zmeni. Zavetišča so v sezoni mačjih mladičev (spomladi in jeseni) prepolna in mnoga začasno ustavijo sprejem novih živali. Mnogo mačjih mamic skupaj z mladički tako ostaja na cesti, kjer so na milost in nemilost prepuščene usodi. Le redke imajo to srečo, da srečajo odgovornega človeka, ki mu je mar in zanje tudi poskrbi.
Po 11. členu Zakona o zaščiti živali (nadalje ZZZiv) mora skrbnik hišnih živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. V kolikor posameznik tega ne zagotovi, se v skladu s 46. členom kaznuje z globo 400 do 800 EUR.
Neodgovorni skrbniki protizakonito dovoljujejo svojim živalim eno ali več legel in nato podarjajo (pogosto veterinarsko nepregledane in včasih celo premlade) mladiče.
Pravilnik o zaščiti hišnih živali (27. in 36. člen) določa, da psici ni dovoljeno odvzeti mladičev pred dopolnjenim 8 tednom starosti, mački pa pred dopolnjenim 12 tednom starosti! Pomor nezaželenih mladičkov, ki je naklepno storjen v nasprotju z 26. členom ZZZiv, se šteje za mučenje živali in je po zakonu kaznivo.
Prednosti sterilizacije/kastracije pred prvo gonitvijo:
- ni stroškov z mladiči, ni skrbi z oddajo v dobre domove
- manj je nezaželenega vedenja (označevanje z urinom, pobeg od doma, agresija do skrbnika)
- manj je bolezni, ki se prenašajo ob paritvi, med pretepi za samice in zaradi vpliva spolnih hormonov (pri psih in mačkah tumorji na modih, jajčnikih, maternici in seskih, pri mačkah pa tudi mačji AIDS in mačja levkemija)
- večja je privrženost skrbniku
- življenje živali je bolj umirjeno in daljše.
Čigave so brezdomne, zavržene in zapuščene živali?
Vsi ljudje smo odgovorni za dobrobit domačih živali in za njihovo oskrbo. Naši predniki so jih vzeli iz narave in jih selektivno vzrejali. Nastale so praktično nove vrste živali, ki so po eni strani v veliki meri odvisne od naše oskrbe, po drugi strani pa izpuščene v okolje pomenijo invazivno vrsto. Invazivne vrste se v novem življenjskem okolju hitro širijo in povzročajo večje spremembe, ki imajo močan vpliv na avtohtone (prvotno obstoječe) vrste. Pogosto se zgodi, da invazivna vrsta povzroči izumrtje avtohtonih vrst.
Prepovedana je trajna ali začasna zapustitev živali (15. člen ZZZiv). Če je takšna zapustitev živali naklepna, in če zaradi tega žival utrpi hujšo poškodbo, je izpostavljena trajajočemu ali ponavljajočemu se trpljenju, škodi njenemu zdravju, ali če žival zaradi zapustitve celo umre, se to šteje za mučenje živali (4. člen ZZZiv), ki je kaznivo. Kaznuje se z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Bodite pozorni tudi na surovo ravnanje in zanemarjanje živali.
Kazenski zakonik (KZ-1) v 341. členu opredeljuje, da se osebo, ki surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Če tako ravnanje opazite, o tem obvestite pristojne organe – Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (bivši VURS) in policijo. Seznam območnih enot UVHVVR-a lahko najdete na povezavi: www.uvhvvr.gov.si/si/o_uvhvvr/kontakti_obmocnih_uradov/. Za nasvete in informacije se lahko obrnete tudi na društva, ki delujejo na področju zaščite živali. Seznam slovenskih društev za zaščito živali najdete tu.
Če najdete izgubljeno, zapuščeno ali zavrženo žival, je potrebno najdbo najpozneje v roku 24 ur prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali ali pristojni veterinarski organizaciji. Seznam slovenskih zavetišč za živali najdete tu.
Zapuščeno žival se namesti v zavetišče na območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, s katerim ima ta občina sklenjeno pogodbo. Stroške oskrbe živali krije občina, na območju katere je bila žival najdena (31. člen ZZZiv).
POSVAJAJ, NE KUPUJ
Zaradi kupovanja se spodbuja vzrejanje novih in novih živali, pogosto se prodajajo celo bolne in vedenjsko motene živali. Tiste iz oskrbe društev za zaščito živali in zavetišč pa zaradi kupovanja živali izgubljajo možnost posvojitve.
V skladu z 31. členom ZZZiv lahko zavetišče zapuščeno žival, ki je ne more oddati, po 30 dneh od dneva namestitve usmrti.
Po tem času namreč občina ni več dolžna plačevati oskrbe živali. Zavetišče lahko usmrti tudi popolnoma zdravo žival. Nekatera zavetišča se v praksi žal tega ukrepa tudi poslužujejo. Posvajajte živali iz zavetišč ali iz začasnih domov, ki jim jih nudijo društva za zaščito živali.
Prednosti posvojitve živali iz zavetišča ali od društva za zaščito živali:
- žival je že veterinarsko oskrbljena
- žival je v večini primerov že sterilizirana/kastrirana
- žival stane manj, saj plačate le stroške veterinarske oskrbe, ni pa vam treba kriti še zaslužka prodajalca.
V primeru, da nimate pogojev za skrbništvo živali, lahko:
- živali posvojite na daljavo in tako prispevate k njihovi oskrbi (za več informacij se obrnite na društva za zaščito živali, seznam je pod tem člankom)
- donirajte ali sodelujte na licitacijah ali na dobrodelnih prireditvah za živali
- zbirajte star papir/kartuše in tonerje za društva in organizacije, ki delujejo na področju zaščite živali.
Viri in literatura:
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UP2) , Ur.l.RS, št. 43/2007
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C), Ur.l.RS, št. 23/2013
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2), Ur.l. RS, št. 50/2012
- Pravilnik o zaščiti hišnih živali, Ur.l. RS, št. 51/2009
- www.uvhvvr.gov.si/si/o_uvhvvr/kontakti_obmocnih_uradov/
- http://www.pesmojprijatelj.si/clanek/zavetisca
- http://www.pesmojprijatelj.si/clanek/drustva
