Z naravnimi viri, potrebnimi za prehrano enega vsejeda, bi lahko nahranili 7 vegetarijancev ali 20 veganov (WHO).
70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje (pašniki, soja in žito za živino)(UN).
Zaradi površine, ki jo živinoreja potrebuje, samooskrba v Evropi ni mogoča (Foodwatch). Sploh pa ne z “eko” živinorejo, ker le ta potrebuje še več površine.
2 milijona Slovencev letno pobije kar 35 milijonov kopenskih živali in še veliko več morskih (SURS).
Živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih izpustov (ogljikov dioksid, dušikov oksid in metan) kot vsa prometna infrastruktura skupaj (UN). V to ni vštet ribolov ki je energijsko veliko bolj potraten. Poleg tega pa bi z ukinitvijo živinoreje zmanjšali tudi onesnaževanje prometnega sektorja.
V razvitem svetu nastane 130-krat več živalskih kot človeških odpadkov (USGAO).
Tretjina kopnega se je spremenila v puščavo, glavni razlog za to pa je živinoreja (UN).
30 % vsega kopnega dela planeta zasedata živinoreja in pridelava hrane zanjo (UN).
Tri četrtine svetovnih ribolovnih območij je izrabljenih (UN, FAO).
Primerjava možnosti zmanjševanja izpustov v povprečni 4-članski družini, preračunana na kg izpusta toplogrednih plinov letno (Climatic Change, julij 2009):
Živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj) (UN).
Živinoreja je eden največjih razlogov za degradacijo zemlje (UN).
Živinoreja je glavni vzrok za uničevanje živalskih vrst (uničevanje ekosistemov) (UN).
Evropa bi lahko postala samooskrbna le, če bi drastično zmanjšala živinorejo (Foodwatch).
Kupovanje lokalno pridelane hrane zmanjša ogljični odtis le za 4 – 5 % (FAO).
Kupovanje lokalne hrane nima bistvenega vpliva na zmanjšanje toplogrenih plinov. Če le en dan v tednu jemo vegansko (tudi nelokalno), to bistveno bolj zmanjša naš ogljični odtis kot prehod na izključno lokalno pridelano hrano (Carnegie Mellon University).
Tri četrtine svetovnih ribolovnih območij je izrabljenih (UN, FAO).
Kmetija s 1700 kravami mlekaricami pridela toliko odpadkov kot vsi prebivalci Ljubljane (EPA).
Uživanje morskih živali in posledičen ribolov je največja grožnja morskim ekosistemom v Mediteranu in Jadranu (Plos One).
Izbira ekološko pridelanega mesa ne vpliva pozitivno na okolje. V nekaterih primerih pa je to še veliko slabše za okolje kot klasično pridelano. Narava ne bi zdržala prehoda EU trga na “ekološko” meso (Foodwatch).
Stališče znanosti o veganski prehrani je, da veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka ...) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. To s številnimi neodvisnimi raziskavami dokazujejo ugledne mednarodne prehranske organizacije:
|
|
|
|
 |
Vsebine spletne strani so objavljene pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva - Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenia. |
