Živali, izkoriščane za meso

Vsakih 15 minut je v klavnicah po svetu za potrebe mesne industrije pobitih približno 4.569 krav, 19.936 prašičev, 722.681 kokoši, 5.833 koz, 8.183 ovc in 72 konjev.

Preden človek dobi na krožnik kos lepo zapečene pečenke ali zrezek, se skrbno skrite pred očmi javnosti zgodijo grozote, ki jih večina uživalcev mesa ne zna, noče ali ne zmore videti. Življenje živali, namenjenih za hrano ljudi – če se temu sploh lahko reče življenje -, zlasti pa njihova smrt, sta naravnost srhljiva.

Življenje in smrt živali, namenjenih za hrano ljudem

Krave so bistre, radovedne in izredno socialne živali. So neverjetno zveste svojim družinam in človeškim tovarišem in žalujejo ob izgubi tistih, na katere so navezane. So vdana in ljubeča bitja.

Pujsi so v svojem naravnem okolju (ne na farmah) družabna, igriva in zaščitniška bitja, ki se povezujejo med sabo, vzdržujejo socialne mreže, uživajo na soncu in se hladijo z valjanjem po blatu. Znano je, da pujsi sanjajo, prepoznajo svoja lastna imena, se učijo trikov ter živijo v kompleksnih, medsebojno povezanih socialnih skupinah, kar je bilo predhodno dokazano samo pri primatih.

Kot vse živali, piščanci ljubijo svoje družine in cenijo svoje lastno življenje. Piščanci pazijo drug na drugega v skupini. Ljudje, ki so preživeli nekaj časa s piščanci, vedo, da obstajajo med piščanci kompleksne socialne strukture, da imajo piščanci prilagojene komunikacijske sposobnosti in različne osebnosti – prav tako kot ljudje.

Strah, panika, neizmerna bolečina in smrt

Vsakih 15 minut je v klavnicah po svetu za potrebe mesne industrije pobitih približno 4.569 krav, 19.936 prašičev, 722.681 kokoši, 5.833 koz, 8.183 ovc in 72 konjev.

Preden človek dobi na krožnik kos lepo zapečene pečenke ali zrezek, se skrbno skrite pred očmi javnosti zgodijo grozote, ki jih večina uživalcev mesa ne zna, noče ali ne zmore videti. Življenje živali, namenjenih za hrano ljudi – če se temu sploh lahko reče življenje -, zlasti pa njihova smrt, sta naravnost srhljiva.

V gosjem redu, ena za drugo gredo na svojo zadnjo pot iz tovornjaka po rampi do vrat, ki ostanejo zaprta za novinarje, kot poroča Michael Pollan. Kasneje mu je uspelo rekonstruirati dogodke, ki se zgodijo za zaprtimi vrati. Živali čakajo na svojo smrt v vrsti, kar pomeni, da lahko vonjajo, vidijo in slišijo umiranje tistih pred seboj. Na določeni točki dosežejo mesto z železnim drogom, tla jim izmaknejo izpod nog, tako da jim prosto bingljajo v zraku. Drog začne neusmiljeno zadnjo pot nemočne živali po tekočem traku smrti. Premakne jo do točke, kjer na kovinskem mostu čaka človek z napravo za omamljanje.

Zakonodaja v večini držav zahteva, da so sesalci pred zakolom omamljeni, pri čemer je uporabljen električni tok, ki povzroči zastoj srca, ali pištolo s klinom, ki prodre skozi lobanjo v možgane živali in naj bi jo omamil. To večina ljudi opredeli kot human zakol.

Na odmevnem predavanju o pravicah živali in veganstvu poleti leta 2010 na Georgia Institute of Technology v Atlanti, ZDA, je Gary Yourofsky med drugim izpostavil naslednje: »Res mislite, da obstaja “humano klanje”? … Poleg psihične in telesne zlorabe, mučenja, raztelešenja in umora, kaj mislite, da živali še doživijo v klavnici? … In če res mislite, da obstaja “humano klanje”, me zanima, ali po vašem mnenju obstaja tudi “humano posilstvo”? “Humano” spolno nadlegovanje otrok? “Humano” suženjstvo? Kaj pa “humani” holokavst?«

Kako bi zvenela novica z naslovom: “Mož v družinskem prepiru z nožem ‘humano’ do smrti zabodel svojo ženo?”

Medtem ali pa po tem t.i. humanem omamljanju se pogosto zgodi, da je žival paralizirana, vendar še vedno lahko s čutili zaznava okolje (sliši, vidi, vonja, čuti dogajanje okrog sebe). Tudi neuspeli poskusi omamljanja niso redki in zahtevajo dva- ali večkratno ponavljanje. V primeru, da živali ne prerežejo arterije dovolj hitro po omamljanju, se lahko žival predrami, medtem ko visi obešena na kavlje nad kanalom za odvajanje krvi.

Na področju pobijanja perutnine ni z zakonom predpisano nobeno obvezno predhodno omamljanje živali, niti niso določeni kakršnikoli predpisi o humanem ravnanju z živalmi, kljub temu, da meso perutnine predstavlja večinski delež v mesni industriji.

Piščanci so domnevno najbolj zlorabljana živalska vrsta na svetu. Samo v ZDA je za meso ubitih 7 bilijonov piščancev, 452 milijonov kokoši je uporabljenih za proizvodnjo jajc. 99 % teh živali preživi vse svoje življenje – od trenutka, ko se izvalijo, do trenutka, ko so ubiti -, v zaprtem prostoru.

Zakol perutnine je večinoma avtomatiziran. Perutnina se mori dobesedno(!) po tekočem traku. Svojo zadnjo pot kokoši in purani začnejo z vklenjenimi nogami (kar je izredno boleče), z glavo navzdol, nakar so deležni vodne prhe, “obogatene” z električnim tokom, pri čemer ni znano, ali se živali dejansko onesvestijo, je pa v vsakem primeru ta prha povezano z grozljivo bolečino. Največkrat se zgodi, da živali dosežejo kotle z vrelo vodo, kamor jih namočijo, še žive.