Biodiverziteta

biodiverziteta.jpgBeseda biodiverziteta je sestavljena iz besed „bios“ ( gr. življenje) in „diversity“ (ang. raznovrstnost), kar v dobesednem prevodu pomeni „raznovrstnost življenja“. V slovenskem jeziku se uporablja tudi izraz biotska raznovrstnost oziroma biotska pestrost.

Biotska raznovrstnost je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju – v posameznem ekosistemu ali na celotni Zemlji. Poenostavljeno gledano gre za število različnih vrst organizmov, ki poseljujejo določen prostor, kot tudi za raznolikost ekosistemov nekega območja.

Biotska raznovrstnost se izraža na več ravneh:

  • genetska raznovrstnost je raznolikost posameznikov znotraj iste vrste;

  • vrstna raznovrstnost zajema vse na Zemlji živeče organizme (mikroorganizme, glive, rastline in živali), katerih naj bi bilo po ocenah znanstvenikov med 15 in 40 milijonov;

  • ekosistemska raznovrstnost vključuje različna življenjska okolja, kot so mokrišča, puščave, polja, reke, morja, oceani in številne druge biotske združbe, ki so v povezavi med seboj in z neživim okoljem;

  • molekularna raznovrstnost, ki jo le leta 2003 utemeljil prof. Anthony Campbell z Univerze v Cardiffu, predstavlja bogastvo molekul v živi naravi.

Pomen biotske raznovrstnosti za človeka 

Biotska raznovrstnost je vrednota sama po sebi in ne zaradi nečesa ali nekoga. Je temelj življenja človeštva na Zemlji. Človek je sestavni del zemeljskih bioloških sistemov in je popolnoma odvisen od delovanja ekosistemov, posebej od sestave atmosfere, ozonske plasti v stratosferi, podnebnih sprememb in primarne produkcije, katere nosilke so rastline, ki svetlobno energijo pretvarjajo v kemijsko – v hrano. Ker zadovoljujejo prehranske zahteve, rastline ponazarjajo najosnovnejšo vrednost biotske raznovrstnosti. Poleg prehrane neposredne uporabne koristi za človeka predstavljajo še les, zdravila ter doživljajska in rekreacijska vrednost. Biotska raznovrstnost nudi še posredne uporabne (ekološke) koristi, kot so kroženje snovi, blaženje podnebnih sprememb, samočistilna funkcija voda, življenjski prostor rastlin in živali,... ter pomeni estetsko, notranjo in kulturno vrednost. Ta se kaže v zavesti, da še obstajajo območja z visoko biotsko raznovrstnostjo, človek namreč potrebuje stik z ohranjeno naravo za vzpostavljanje psihičnega in fizičnega ravnovesja.

Ogroženost biotske raznovrstnosti

Trenutno biotska raznovrstnost izginja hitreje, kot kadar koli doslej. Največjo grožnjo predstavljata izguba in drobitev habitatov, kar je človek povzročil z izsekavanjem gozdov, uničevanjem naravnih območij zaradi kmetijstva, širjenja naselij in razvoja infrastrukture, izsuševanjem mokrišč in zajezovanjem rek ter ribolovom v morjih.

Velika in hitro razraščajoča se grožnja so tudi invazivne tuje vrste. Rastline in živali, ki zaidejo v nove habitate bodisi namerno (s kmetijstvom, trgovino z eksotičnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, z gozdarstvom, ribogojstvom, ...) bodisi naključno (vnesejo se skupaj z uvoženim blagom), lahko prevladajo in povzročijo škodo, celo izumrtje domorodnih vrst. Njihovo širjenje se krepi zaradi podnebnih sprememb, globalizacije trgovine, hitrejšega transporta in turizma.

K ogrožanju biotske raznovrstnosti nezanemarljivo prispevajo tudi onesnaževanje, podnebne spremembe in čezmerno izkoriščanje naravnih virov.

Biotska raznovrstnost v Sloveniji

Doslej zbrani podatki kažejo, da je vrstna pestrost v Sloveniji kljub majhni površini izjemno visoka, saj tu živi več kot 1 % vseh poznanih živečih vrst na Zemlji in več kot 2 % kopenskih vrst. Gostimo več kot 22.000 različnih rastlinskih in živalskih vrst, zato lahko Sloveniji rečemo kar evropski biotski park. Vseh potencialnih vrst pri nas pa naj bi bilo med med 50.000 in 120.000, kar naš mali prostor uvršča med naravno najbogatejša območja planeta. Med vsemi evidentiranimi organizmi je 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst endemičnih, kar pomeni, da jih ni najti nikjer drugje na Zemlji.

Nekateri podatki Agencije RS za okolje navajajo, da se raznolikost življenja pri nas zmanjšuje. Vzroke gre iskati v onesnaževanju površinskih in podzemnih voda, zemlje in zraka ter v neposrednem uničevanju posameznih naravnih območij. K temu so prispevali predvsem pomanjkljiva zavest o pomenu biotske raznovrstnosti, razvoj industrije, kmetijstva in prometne infrastrukture, nenadzorovana urbanizacija ter neizvajanje in pomanjkljivo nadziranje predpisov. V zadnjih stoletjih je na ozemlju Slovenije izumrlo 58 rastlinskih in živalskih vrst, na rdečem seznamu ogroženih jih je še 2700.

Mršić (1997) ugotavlja, da je v Sloveniji izginjanje raznovrstnosti ekosistemov povezano:

  1. s popolnim uničenjem bivališč in z zamenjavo z umetnimi bivališči;

  2. z drobljenjem življenjskega okolja, kjer so pretrgane povezave med prostori, med katerimi se živali selijo za časa svojega življenja (razmnoževanje, prezimovanje, dnevna bivališča);

  3. s posegi , ki privedejo do sprememb v strukturi in s tem funkciji življenjske združbe (če izgine ena vrsta, ne vemo, kakšne posledice bo nosil celoten ekosistem);

  4. z vnosom tujerodnih vrst (tigrasti komar, želva rdečevratka, orjaški dežen,...), ki lahko privede do izpodrivanja domorodnih vrst;

  5. s prekomernim izkoriščanjem (lov, izlov v zbirateljske namene);

  6. z onesnaževanjem (onesnaževanja delujejo vzajemno in kumulativno).

Najbolj so ogroženi vodni in močvirski ekosistemi, pa tudi obmorski ekosistemi, ekstenzivna suha travišča ter podzemeljski ekosistemi.

V Sloveniji je ogroženih 11% višjih rastlin, 40% sladkovodnih rib, 55% vrst ptic, 62% sesalcev, plazilci in dvoživke pa so praktično pred izumrtjem, saj je ogroženih že več kot 90%.

Žival, ki ji najbolj grozi izumrtje, je zagotovo ris. V naših gozdovih naj bi živelo le še 10 do 15 odraslih risov. Njihovo število poleg krivolova drastično upada predvsem zaradi parjenja v sorodstvu in s tem povezanih bolezni. Njihovo populacijo bodo poizkusili rešiti z naselitvijo štirih risov iz Švice, saj bo v nasprotnem primeru ris postal prvi sesalec v 21. stoletju, ki bo izumrl pri nas.

V Sloveniji je sicer ohranjanje biotske raznovrstnosti vključeno v ustavo in urejeno v več zakonih, vendar je bistveno, da se njenega upadanja zavedamo na širši družbeni ravni, saj zadeva vse nas.

Viri in literatura

  1. http://www.erico.si/default.asp?id=41 (13.4.42013)

  2. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/TrajnostniRazvoj/10_Biodiverziteta.pdf (13.4.2013)

  3. Mršić, N. 1997. Biotska raznovrstnost v Sloveniji:  Slovenija – »vroča točka« Evrope. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. http://www.umanotera.org/index.php?node=68 (13.4.2013)

  4. http://www.biotskaraznovrstnost.si/ (13.4.2013)

  5. http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost2.pdf (13.4.2013)

  6. http://en.wikipedia.org/wiki/Biodiversity (13.4.2013)

  7. http://www.guardian.co.uk/science/2010/apr/06/q-and-a-biodiversity (13.4.2013)

  8. http://www.unep-wcmc.org/threats-to-biodiversity_52.html (13.4.2013)

  9. Campbell, Anthony K. (2003): Save those molecules! Molecular biodiversity and life. v: Journal of Applied Ecology, št. 40, str. 193-203 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1046/j.1365-2664.2003.00803.x/pdf (13.4.2013)