Kako pozdraviti sladkorno bolezen tipa 2?

Poznamo dve obliki sladkorne bolezni:

Sladkorna bolezen tipa 1 nastane zaradi pomanjkanja inzulina v trebušni slinavki, večinoma pri otrocih, zato se je včasih imenovala tudi otroška sladkorna bolezen. Bele krvničke, ki nas sicer branijo pred virusi in bakterijami, v nekem trenutku prepoznajo celice v trebušni slinavki kot svoje nasprotnike, zato jih napadejo. S tem uničijo sposobnost trebušne slinavke, da ustvarja hormon inzulin, ki je potreben za prenos sladkorja v celice. Pacienti so zaradi tega do konca življenja odvisni od inzulinskih injekcij. [1]

Sladkorna bolezen tipa 2 nastane kot posledica celične odpornosti na inzulin, to je stanja, ko celica ne reagira na prisotnost inzulina, čeprav bi morala. V tem primeru trebušna slinavka normalno proizvaja hormon inzulin. Težava nastane pri celici, saj ga ne sprejme. Ta oblika sladkorne bolezni je na svetu najpogostejša, saj za njo boleha najmanj 90% vseh sladkornih bolnikov. [2] [3]

Tako prvo kot drugo obliko sladkorne bolezni je mogoče zdraviti s pravilno prehrano. Čeprav tip 1 ni popolnoma ozdravljiva bolezen, pa se lahko popolnoma ozdravimo tipa 2.

Prve klinične raziskave, ki so pokazale povezavo med sladkorno boleznijo in prehrano, so se začele odvijati leta 1999 na Univerzi Georga Washingtona v ZDA. Začeli so samo s 13-imi pacienti. Prvič se je zgodilo, da niso testirali kakšnega novega zdravila, temveč so se osredotočili na zdravo rastlinsko prehrano in njen vpliv na potek bolezni. Rezultati so bili osupljivi, saj je kar dve tretjini pacientov v 12 tednih zmanjšalo ali prenehalo uporabljati svoja zdravila proti sladkorni bolezni. [4]

Osupljivi rezultati prve raziskave so gnali znanstvenike naprej, da so nadaljevali s svojim delom. V naslednji študiji so že povečali število pacientov. Sodelovalo je 59 pacientov, ki so bili v različnih stadijih sladkorne bolezni. Nekateri so imeli lažjo, drugi srednjo, tretji pa težjo obliko bolezni. Tudi ta raziskava je potrdila prvotno domnevo, da ima rastlinska prehrana zelo velik vpliv na delovanje inzulina pri sladkornih bolnikih. Pacientom se je v 14 tednih uživanja takšne prehrane za četrtino izboljšal celični odziv na inzulin. To je bil še en velik uspeh, saj v raziskavi niso testirali novih zdravil ali zahtevali telesne aktivnosti. Pacienti, ki so pred raziskavo imeli hude težave z neodzivnostjo na inzulin, so naenkrat občutili veliko olajšanje, saj se je bolezen počasi vrnila v začetno stanje. Zanimivo, kaj vse so dosegli samo ob vztrajanju na 100%-ni rastlinski prehrani. [5]

Tako so prve klinične raziskave pokazale, da ima rastlinska prehrana zelo velik vpliv na odgovor celic na inzulin. Očitno se v celicah nekaj spremeni, ko človek sprejme rastlinsko prehrano. Raziskave v tej smeri so se nadaljevale. Zdravniki so tako končno dojeli, da lahko naredijo veliko več za svojega pacienta, če mu predpišejo rastlinsko prehrano. Tudi v primerih, ko je stanje zelo kritično, se nastala škoda še vedno lahko popravi s pravilno načrtovanim jedilnikom. Sladkorna bolezen tipa 2 torej ni neozdravljiva bolezen, kot so prej dolgo časa verjeli, temveč popolnoma ozdravljiva obremenitev. Prav tako geni nimajo nobenega vpliva na stanje bolezni, saj so v raziskavah sodelovali tudi takšni pacienti, ki so imeli bolezen gensko zapisano, a so kljub temu svoj problem pozdravili s prehrano. Ljudem je treba samo razložiti, zakaj pride do sladkorne bolezni. Ljudi je treba znati motivirati, da spremenijo svoj nezdravi življenjski slog, ker lahko samo tako premagajo bolezen. [6]

Do sedaj je veljalo prepričanje, da sladkor in nasploh vsi ogljikovi hidrati (OH) povzročajo nastanek sladkorne bolezni. Zdaj končno razumemo, da so za sladkorno bolezen krive predvsem maščobe živalskega izvora. Dejstvo je, da vsaka celica v našem telesu potrebuje sladkor, zato ga je povsem nespametno kriviti za naše tegobe. Sladkor, o katerem govorimo, se imenuje glukoza in ga telo ustvari iz hrane. Torej ne govorimo o slabem, procesiranem (belem) sladkorju, temveč o koristnem sladkorju, ki je nujen za delovanje našega telesa. Vsaka naša celica deluje na osnovi glukoze. Glukoza predstavlja za našo celico osnovno gorivo, to je vir naše energije. Brez tega smo utrujeni, brezvoljni in zaspani. Zato ima večina sladkornih bolnikov težave z utrujenostjo. Dokler celice ne dobijo pravega goriva v obliki glukoze, bo takšen človek utrujen, saj telo brez sladkorja ne funkcionira najbolje. [7]

Kadar uživamo z maščobami bogato prehrano (mleko, sir, meso, ribe), s tem povzročamo, da se sladkor zadržuje v krvi. Zaradi tega močno obremenimo svoje ledvice, ki morajo ves čas izločati ves neizkoriščen sladkor. To močno izčrpava energijo našega telesa, ki je prisiljeno vlagati svoj trud v izločanje velikanskih količin sladkorja, namesto da bi ga porabilo za gorivo. Zato je človek v takšnem stanju nenehno žejen in stalno hodi na malo potrebo. Glavni simptomi sladkorne bolezni so predvsem utrujenost, nenehno uriniranje in žeja. Pri nekaterih pacientih se zgodi tudi to, da navkljub obilici hrane, ki jo pojedo, izgubljajo težo. Nenehno upadanje teže je lahko pri sladkornih bolnikih povezano s stradanjem. Zaradi neodzivnosti celic na inzulin namreč le-te ostanejo brez glukoze, zaradi zamaščenosti pa tudi brez  hranilnih snovi, kar je na dolgi rok pogubno, saj se telo izčrpava in postaja podhranjeno. [8]

Zdaj, ko končno razumemo, da je glavni krivec sladkorne bolezni maščoba, bomo lažje razumeli, kako nastane ta bolezen. Naloga inzulina je, da po žilah prevaža sladkor do končne postaje, to je celice. Inzulin poleg prevozništva opravlja funkcijo ključarja, ki odpre vrata celice, kamor potem dostavi sladkor, ki jih naš organizem nujno potrebuje za svoje delovanje. Če se ključ zaradi kakršnega koli razloga zatakne v ključavnici, nastopijo problemi. Sladkor zaradi tega ostaja v krvi, kar pomeni dvig krvnega sladkorja in  nam na dolgi rok poškoduje živce, oči in ledvice. Takšne so končne posledice sladkorne bolezni. [9]

Druga pomembna stvar so geni, a niso odločujoč faktor. Vse je odvisno od vašega življenjskega stila. Če imate gen, ki povzroča sladkorno bolezen, se le-ta ne bo aktiviral, če boste živeli zdravo. Tako so pokazale raziskave. [10]

Kljub preprosti razlagi, da OH niso škodljivi, se še vedno najdejo ljudje, ki tega ne verjamejo. Zato lahko takšnim dvomljivcem postrežemo z naslednjimi podatki. Ko so znanstveniki iskali področja, na katerih imajo najnižjo stopnjo sladkornih bolnikov, so ugotovili, da na teh področjih ljudje zaužijejo veliko OH, torej krompirja, riža, žit, testenin in drugih škrobnih živil ter sadja. Kako je mogoče, da tem ljudem, ki pojedo ogromno OH, sladkorna bolezen sploh ne pride do živega? Mogoče bi se morali vprašati, česa ti ljudje ne jedo in bi dobili odgovor, zakaj nastane sladkorna bolezen. Včasih so tudi znanstveniki verjeli, da so OH glavni krivec za nastanek sladkorne bolezni. Zdaj vemo, da to ni res. Nekatere etnične kuhinje, kot sta japonska in kitajska, so živi dokaz, da temu ni tako, saj vsebujejo ogromno OH ter zelo malo maščob in beljakovin oz. hrane živalskega izvora. Meso v teh okoljih služi samo kot začimba in ne kot osnovno živilo. Torej ni nič nenavadnega, da nimajo prav nobenih resnih težav s katero od sodobnih civilizacijskih bolezni, ki so povezane s prekomernim uživanjem živalske hrane. V tradicionalnih azijskih in afriških skupnostih še niso našli nobene skupine ljudi, ki bi imela toliko oblik raka, sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni, kot jih imamo pri nas. Z drugimi besedami povedano, ljudje, ki jedo več rastlin in zelo malo živalskih produktov, so bolj zdravi in živijo dlje. [11]

Neka starejša raziskava je pokazala, da je bilo na Japonskem med odraslo populacijo pred letom 1980 okoli 1-5% sladkornih bolnikov. Po letu 1990, ko se je Japonska prilagodila tipični zahodni prehrani živalskega izvora, se je v tej skupini število sladkornih bolnikov povečalo za 12%. Izkazalo se je, da pri Japoncih, ki uživajo tradicionalno dieto, ki temelji na z OH bogati rastlinski prehrani, ni prav nobenih resnih zdravstvenih problemov. Medtem ko imajo Japonci, ki jedo ogromno živalske prehrane, veliko zdravstvenih težav. Na podlagi teh raziskav je mogoče trditi, da imajo ljudje, ki pojedo manj živalske prehrane, bistveno manjšo možnost, da zbolijo, kot tisti, ki jedo preveč živalske prehrane. [12]

Pošteno bi bilo, da se vprašamo, zakaj maščobe škodujejo našim celicam, da postanejo neodzivne na inzulin? Ali niso maščobe pomembne za naše zdravje? Odgovor so podale številne novejše raziskave tega vprašanja. Na kratko: znanstveniki so odkrili, da se na visokomaščobni dieti poveča delež prisotnih maščob znotraj celice, kar onemogoči inzulinu, da odpre vrata celice in vanjo dostavi potrebni sladkor. To je podobno, kot če bi nekdo v ključavnico nalašč vstavil žvečilni gumi, kar bi onemogočilo ključu, da odklene vrata. Tako nekako maščobe zamastijo celično ključavnico, da jo inzulin ne more več odpreti. V tem je glavni problem visokomaščobnih diet, ki temeljijo na živalski prehrani, kjer prevladujejo meso, ribe, jajca, mleko in mlečni proizvodi. Takšna hrana nas na dolgi rok stane zdravja. [13]

Kar se tiče maščob, je treba pojasniti še nekaj stvari. Seveda naše telo potrebuje nekaj maščob kot rezervno gorivo za vsak slučaj, če kdaj zmanjka hitrega goriva v obliki sladkorja. Ampak to še ne pomeni, da je treba kot najboljši vir maščob jesti živila živalskega izvora. Obstajajo tudi rastlinske maščobe. Ne mislimo na tiste procesirane v obliki olj, ampak na semena in oreščke, najboljši vir maščob za človeka. Raziskave so pokazale, da se v vsaki celici nahaja majhna peč, ki kuri presežek maščob. Te peči se imenujejo mitohondriji. Znanstveniki so se spraševali, zakaj mitohondriji v primeru težav z maščobami v celicah ne opravljajo svoje dolžnosti? Ravno zaradi nedelovanja mitohondrijev postanejo celice neodzivne na inzulin. Raziskave so pokazale, da se v primeru prekomernega uživanja maščob, torej prehrane, bogate z živili živalskega izvora, v genih sproži mehanizem, ki ugasne delovanje mitohondrijev. Kadar človek je meso, ribe, jajca mleko in sir, se mu izklopi naravni sistem kurjenja presežkov maščob v celicah, kar na koncu povzroči zamaščenost celic in tako nastane problem s sladkorno boleznijo. Vzroke ne smemo iskati samo v prehrani, temveč v naši naravi. Celice še vedno delujejo enako kot pred milijon leti, ko hrane ni bilo v izobilju. Telo nam zato v bistvu želi pomagati in izklopi mitohondrije, da si lahko napolnimo svoje rezerve maščob, problem pa nastane, kadar človek uživa takšno hrano vsak dan. Celice tega ne znajo ločiti, zato pač samo nalagajo in nalagajo presežke maščob, kar nas na dolgi rok stane zdravja in življenja. Ljudje smo z maščobno prehrano postali žrtve lastnega naravnega obrambnega sistema. Da bi se rešili te zagate, je edina rešitev prehod na 100% rastlinsko prehrano, ki nam omogoča vse potrebne hranilne snovi za dolgo, zdravo in vitalno življenje. [14]

Da bi se znanstveniki prepričali, da ni šlo morda za kakšno naključje, so nadaljevali s svojimi eksperimenti in vedno so dobili isti odgovor. Več ljudi, kot so postavili na izključno rastlinsko prehrano, več so jih tudi pozdravili. Čim so se vrnili nazaj na staro prehrano, bogato z maščobami, se je bolezen hitro ponovila. Torej za sladkorne bolnike ni druge poti, kot da za vedno spremenijo svoj način prehranjevanja. Kar pa ni tako dolgočasno, kot si nekateri mislijo in se bojijo, temveč je zelo zanimivo in okusno. Ugotovljeno je bilo tudi, da je za najboljše rezultate potrebno izločiti vse procesirane rastlinske maščobe, torej je uporaba rastlinskih olj nezaželena, saj ovira proces zdravljenja celic. Rastlinska olja torej niso del zdrave rastlinske prehrane. So pa v majhnih količinah zaželeni semena in oreščki. [15]

Znanstveniki so tudi odkrili, da rastlinska prehrana, ki ne vsebuje maščob, pomaga tudi drugim težkim bolnikom. Izsledki raziskav, ki jih je opravil Dean Ornish, so pokazali, da je nizkomaščobna, rastlinska prehrana izredno koristna tudi srčno-žilnim bolnikom, ki bi zaradi svojega stanja morali na operacijo zaradi zamašenih žil. Po enem letu uživanja takšne prehrane so popolnoma ozdraveli, ožilje se jim je prečistilo samo od sebe. To je še en velik dokaz, kako uspešna je lahko zdrava rastlinska prehrana pri zdravljenju vseh najhujših bolezni sodobnega časa. Če se pravočasno lotimo sprememb, skoraj ni neozdravljivih bolezni. [16]

Po vseh nam znanih raziskavah lahko z gotovostjo trdimo, da se je možno izogniti vsem dragim operacijam in celo prezgodnji smrti, če seveda pravočasno poskrbimo za spremembo življenjskega sloga, ki naj temelji na polnovredni nizkomaščobni rastlinski prehrani in gibanju.

Dr. Neal Barnard v svoji knjigi priporoča tri korake za začetek zdravljenja sladkorne bolezni [17]:

1. S svojega jedilnika odstranite vse živalske produkte.
2. Zmanjšajte uporabo rastlinskih olj na minimum.
3. Dajte prednost živilom, ki imajo nižji glikemični indeks (GI).

Osredotočite se na uživanje polnovrednih žit, stročnic, zelenjave in sadja. Izogibajte se mesu, perutnini, ribam, jajcem in mlečnim proizvodom (jogurt, sir, sladoled, maslo, razne kreme itd.). Prav tako odstranite vsa olja, margarino, majoneze in druge maščobne rafinirane proizvode, tudi če so rastlinski. Izogibajte se praženi hrani. Ne jejte avokada, oliv in katerih koli namazov iz oreščkov ali semen. Glede sadja ni nobenih omejitev, razen pri lubenici in ananasu, ki imata bistveno večji GI kot ostali sadeži. Ne pecite krompirja, ker se GI poveča, raje jejte kuhanega ali pa sladki krompir, ki je najboljša alternativa. Izogibajte se procesiranim žitnim in rastlinskim produktom nasploh, vedno izbirajte polnovredne izdelke, ki niso bili predhodno predelani. Najpomembnejše pa je to, da pri taki prehrani ni nobenih omejitev, saj je lahko pojeste toliko, da ste siti. Program, ki ga ponuja Barnard, ni stradanje in omejevanje. Človek, ki sprejme ta program in se ga strogo drži več tednov, poroča o velikih uspehih. Zato se splača poskusiti. [18]

Za zaključek lahko povemo, da zaradi takih uspehov, ki jih beležijo zdravniki na področju rastlinske prehrane, drži, če rečemo, da je prihodnost veganska. Druge izbire nimamo.

 

Priporočamo ogled naslednjih predavanj dr. Neal Barnarda v angleščini:

http://www.youtube.com/watch?v=ktQzM2IA-qU

http://www.youtube.com/watch?v=lNfXjOF-sVc

http://www.youtube.com/watch?v=MTNrIMj9LHo

http://www.youtube.com/watch?v=LA1BR7Y7MZk

http://www.youtube.com/watch?v=M3c1hdqrnuc

Pripravil: Milan Mrđenović

Jezikovni pregled: Katjuša Tomažič