Švedski kmetovalec je obrnil hrbet kravjemu mleku, da bi prideloval oves za vegansko

 

novica_oves za oatly_2.jpg

Adam Arnesson, ki skupaj s starši vodi kmetijo v regiji Örebro na Švedskem, je oves, ki ga je pridelal, prodajal kot krmo za živino ali pa ga je uporabil za krmljenje svojih živali. Sedaj oves uporablja za izdelavo mleka proizvajalca rastlinskih izdelkov Oatly.

Sprememba

Med pogovorom za časnik The Guardian je Arnesson rekel, da želi preiti k pridelovanju visokoproteinskih žit za človeško uporabo, ne pa povečevati števila živali na kmetiji. Povedal je, da bi bilo nekaj običajnega povečati število glav živine, a sam ne želi tovarne.

Okolje

Po navedbah članka v The Guardianu reja živine in uživanje mesa povzročata 15,5 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov.

“Živinoreja je, poleg zvišanih ogljičnih izpustov zaradi deforestacije (za pašo ali žita za živalsko krmo), tudi največji, s človekom povezani vir metana (od goveda) in izpustov dušikovega oksida (od gnojil in gnoja), dveh še posebej potentnih toplogrednih plinov.”

“Pri sedanjih trendih bomo do leta 2050 pridelovali več žita za krmo živalim kot za človeško hrano. Že majhni premiki k rabi žit kot hrane za ljudi namesto za živali bi pomenili pomembno povečanje dostopnosti hrane.”

Oatly

Švedsko znamko rastlinskega mleka Oatly članek prepoznava kot podjetje, ki se vzpostavlja na podlagi ideje spopadanja s tem problemom, vendar Arnesson pravi, da mnogo švedskih kmetov verjame, da jih znamka demonizira.
Pravi: “Mnogokrat sem se zaradi prepričanja, da bi Oatlyjevo delo lahko ponudilo našemu sektorju nove priložnosti, na spletnih socialnih omrežjih prepiral z drugimi kmeti.”

Cecilia Sjöholm, vodja stikov z javnostjo pri Oalteyu, pravi: “Precej kmetovalcev je imelo o nas slabo predstavo in nas morda celo sovražilo. Vendar zelo podpiramo kmete.”

Direktor Oatleya, Toni Petersson, dodaja: “Želimo biti ‘katalizatorsko podjetje.’ Kmetom lahko pomagamo pri premiku od reje živali k proizvodnji rastlin.”

Koristi

Znanstveniki na Švedski univerzi za kmetijstvo so preučili Arnessonovo proizvodnjo po prvem letu osredotočanja na gojenje ovsa za človeško uporabo. Po The Guardianu: “... so [znanstveniki] ugotovili, da Arnessova kmetija na hektar proizvede dvojno količino kalorij za človeško porabo in pri vsaki proizvedeni kaloriji razpolovi vpliv na okolje.”

Takšen rezultat je ravno tisto, kar želi doseči Arnesson.

“Ne želim se hvaliti z lastništvom traktorja ali s proizvodnjo desetih ton pšenice ali s svinjo z desetimi prašički,” je povedal časniku. “Želim nahraniti in ohraniti naš planet in v te spremembe bi želel kot kmet biti vpleten.

Prihodnost

Oatly želi sodelovati še s tremi kmetovalci in s tem poudariti vrednost prehoda od živinoreje k poljedelstvu.
Arnesson verjame, da bo pri odločitvi živinorejcev za spremembo poglavitno vlogo igrala podpora vlade.

Pravi: “Prehod na gojenje ovsa ne bo izvedljiv za vse, predvsem ne za tiste živinorejce, ki imajo velika kmetijska podjetja. A pričeti moramo govoriti o kmetovanju na drug način; o priložnostih in ne zgolj problemih.”


 

Vir: www.plantbasednews.org
Vir fotografije: Adam Arnesson
Pripravila: M.S.G.
Datum objave: 25.10.2017