Mesna industrija kriva za največjo mrtvo cono v Mehiškem zalivu

novica_mrtva_cona.jpg

Globalna mesna industrija, ki ima že velik vpliv na globalno segrevanje in krčenje gozdov, se je pokazala še kot krivec za do zdaj največjo mrtvo cono v Mehiškem zalivu. Velika naj bi več kot 8.200 kvadratnih milj in s tem večja od Slovenije.

Poročilo naravovarstvene organizacije Mighty je pokazalo, da toksini iz gnoja in gnojil, ki se izlivajo v vodo, močno spodbujajo razcvet nekaterih vrst alg, ki povzročajo pomanjkanje kisika na področjih Mehiškega zaliva, Velikih jezer ob meji med ZDA in Kanado ter zaliva Chesapeake.
Odpadna hranila iz živinoreje, ki se izlivajo v reke in oceane, močno stimulirajo rast alg, ki se potem razkrojijo. Njihov razkroj povzroči hipoksijo (t. j. pomanjkanje kisika v vodi), zaradi česar se živali ali preselijo ali umrejo. Nekatera bitja, npr. raki, pa prenehajo rasti.

Po poročilih organizacije Mighty je za tako onesnaženje kriv ogromen apetit po mesu v Ameriki. Ta problem se veča, predpisi ga ne zmanjšujejo. Podjetja bi se morala posluževati veliko bolj trajnostnih pristopov. Po mnenju organizacije je zmanjšanje vnosa mesa nujno potrebno za zmanjšanje obremenitve okolja.

Poročilo organizacije Mighty ocenjuje, da ima podjetje Tyson Foods zaradi svojega tržnega deleža pri prodaji piščancev, govedine in svinjine na onesnaževanje največji vpliv. Dobavljajo meso za podjetji McDonald's ter Walmart in vsak teden pomorijo 35 milijonov piščancev ter 125.000 kopitarjev. Za prehrano teh živali je letno potrebnih več kot 2 milijona hektarov koruze.

novica_hlev.jpeg

Lansko leto je podjetje Tyson Foods proizvedlo 55 milijonov ton gnoja, v zadnjem desetletju pa v vodne sisteme odvrglo 104 milijone ton odplak. Največje ravni onesnaženja z nitrati se pojavljajo na območjih okrog objektov, ki pripadajo podjetjema Tyson Foods in Smithfield.

Onesnaženje v Mehiškem zalivu povezujejo tudi z onesnaženjem pitne vode. Vodni sistemi, ki v 48 zveznih državah oskrbujejo 7 milijonov Američanov, vsebujejo zelo visoke ravni nitratov. Uživanje večjih količin le-teh je pri ljudeh povezano s povečanim tveganjem za nekatere vrste raka.

Združene države so ogromen porabnik mesa; povprečen Američan je v letu 2015 zaužil nekaj manj kot 100 kg mesa. Študija, ki je bila izdana letos, ugotavlja, da je uživanje govedine med leti 2005 in 2014 sicer upadlo za eno petino. Predpostavljajo, da zaradi zdravstvenih razlogov ali pa zaradi skrbi za okolje. Po ocenah USDA (Ameriško ministrstvo za kmetijstvo, op. prev.) pa naj bi zaradi nizkih cen krme in povpraševanja produkcija govedine in svinjine v naslednjem desetletju močno narasla. Do leta 2025 naj bi povprečen Američan zaužil 100 kg mesa letno. Le 3 % Američanov se prehranjuje vegetarijansko oziroma vegansko. Ta nenasiten apetit po mesu je kriv za izgubo ogromnih gozdnih in travnih površin v Združenih državah in drugod. Po poročilih EPA (Ameriška agencija za zaščito okolja, op. prev.) je v letu 2015 samo živinoreja proizvedla 9 % vseh toplogrednih plinov v ZDA.

Tyson Foods se z mnenjem organizacije Mighty ne strinja in pravi, da naj bi imeli iste interese glede varovanja okolja. Podjetje je mnenja, da sta živinoreja in reja perutnine sicer velik porabnik žit, a se velik odstotek žita porabi tudi za biogorivo ter neposredno za človeško prehrano. Predstavnik podjetja za stike z javnostjo pravi, da so osredotočeni na stalne izboljšave, da bi vsak dan nudili trajnostno oskrbo ljudi s hrano in sicer v obsegu, ki bi imel pomen za cel svet.

Vir: theguardian.com 
Pripravila: Janja Kogovšek
Datum objave: 16. 8. 2017