Odgovori: Maja Hrovat, dr.vet.med.
V javnost so prišli pretresljivi posnetki iz klavnice Košaki, v katerih je razvidno, na kakšen način poteka zakol živali. “Košaki TMI, ki upravljajo eno največjih sodobnih klavnic v Sloveniji, se javnosti in potrošnikom predstavljajo s sloganom ‘Ustvarjeno s polno mero ljubezni’. Vendar na skrivaj pridobljeni posnetki skritih kamer jasno pokažejo, da za zidovi klavnice Košaki živali ljubezni nikakor niso deležne,” so v sporočilu za javnost zapisali v AETP-ju (Animal Enterprise Transparency Project).
Kako komentirate razmere v klavnici Košaki v Slovenskem veganskem društvu?
Klavnica Košaki verjetno ni nič drugačna kot vse druge klavnice po Sloveniji. Ljudje mesa in druge hrane živalskega izvora ne potrebujemo za zdravo in dolgo življenje, zato se nam zdi zakol v katerikoli klavnici kruto in nepotrebno početje, ki ne bi smelo biti del razvite in empatične družbe.
Ali po vašem obstajajo humani način klanja?
Po našem je uboj ali odvzem življenja čutečemu zavedajočemu se bitju najvišja oblika nasilja, ki jo lahko storimo. Ker je samo dejanje v osnovi grozota, poskušajo tisti, ki na račun takšnega početja služijo, to početje zakriti s floskulami o “humanem” zakolu, reji, ipd., da se celotna zadeva lepše sliši, da je kupcem lažje takšno početje še naprej podpirati (vsak od nas z vsakim € glasuje, v kakšnem svetu želi živeti) in se jo lahko celo oglašuje. Morali bi se zamisliti, kaj potemtakem pomeni beseda “humano” in ali bi ji morda morali spremeniti pomen, saj z zakolom nedolžnih živali vsekakor ne kažemo ‘pozitivnih moralnih lastnosti’.
Zakaj po vašem mnenju nekateri klavci tako agresivno ravnajo z živalmi?
Menimo, da ima večina ljudi v osnovi rada živali in jim ne želi storiti hudega. To je najlažje vidno pri otrocih, saj smo kasneje nekako “reprogramirani” zaradi vpliva družbe, ki nam govori da meso “potrebujemo” in slej kot prej sprejmemo različne izgovore, zakaj je ubijati in jesti mrtve živali, ki so bile nekoč naše prijateljice, normalno. Še dlje v tem procesu morajo klavci, ki se s trpljenjem živali, njihovimi izrazitimi čustvi in upiranjem uboju soočajo vsakodnevno. Gre za hudo travmo in stalen psihični napor kot tudi zelo naporne in slabe pogoje dela (mraz, vlaga, kriki živali, vonj po krvi). Področje sicer še ni najboljše raziskano, je pa med zaposlenimi v klavnicah pogosta posttravmatska stresna motnja, zelo visoka stopnja alkoholizma in tudi samomorov.
Večina klavcev se zaradi vsega naštetega med delom zaščiti tako, da se “izklopijo” in na živali gledajo kot na stvar oziroma opravek, ki ga morajo narediti. Gre se za to, da velike in (dobesedno) na smrt prestrašene živali poskušajo prisiliti v nekaj, kar ne želijo. Prašiče in krave, ki so najpogosteje v klavnicah, močno podcenjujemo, saj vedo, kaj jih čaka. Vonjajo grozovit smrad po izliti krvi ter slišijo krike prestrašenih živali, ki so v vrsti pred njimi. Zato se željam klavcev na vse moči upirajo in borijo za svoje življenje, čeprav je rezultat njihovega boja že v naprej odločen. Klavci se zato poslužujejo bolečih pripomočkov, različnih prisilnih tehnik in kadar tudi to ne zadostuje, surove sile. Pri marsikateremu klavcu surova sila postane navada, ki jo koristijo kot “ventil” za izražanje vseh negativnih emocij ter nezadovoljstev. Seveda nič od tega ne opraviči krutega in agresivnega ravnanja, ki ga izvajajo že nad tako ubogimi živalmi v zadnjih minutah njihovega kratkega življenja.
So po vašem prakse v posnetku legalne? Če ne, katere niso?
Posnetkov si še nisem uspela pogledati, sem pa žal tudi sama v sklopu praktičnih vaj na veterini videla dovolj, da vem kako izgleda praksa v klavnicah na zakonodajnih papirjih in v realnosti. Veliko teh početij je v ‘sivi coni’ legalnega, veliko pa je tudi direktnih kršitev (npr. nepravilna uporaba elektrošokerja, manjkajoča vizualna pregrada med živaljo v ogradi za omrtvičenje in naslednjo v vrsti, brcanje in tepež živali…). Najbolj pogosta in najhujša je najverjetneje slaba natančnost, ki se je delavci poslužujejo pri omamljanju, zato da delo hitreje steče. Zaradi te je marsikatera žival večkrat ustreljena v glavo s penetrirnim klinom. Živo žival se torej pri polni zavesti “strelja v glavo”, dokler klin končno ne doseže pravega in žival omrtvičena obleži na tleh. Pogosto tudi “kriteriji” za omrtvičenost niso preveč strogi, kar pomeni da se da videti marsikatero žival obešeno na kavlju klavne linije, ki se ji pri zavesti prereže vratno žilo in kar nekaj časa (še vedno pri zavesti!) krvavi… Prizori so torej kot iz nekakšne grozljivke, le da se živalim takšne stvari dogajajo vsakodnevno. Legalno ne pomeni pravično, etično, sprejemljivo.
Še enkrat poudarjam – ni rešitev v tem, da se delo in pogoji v klavnicah izboljšajo, temveč prenehajo. Kot vse ostale krute in škodljive prakse v preteklosti se bo tudi tu zaostala industrija nadomestila z bolj etično, bolj zdravo in bolj okolju prijazno. (Rastlinsko-bazirana prehrana in rastlinske različice mesa so boljše tudi za naše zdravje.) Ljudje ne bodo ostali brez služb, temveč bodo dobili druge službe z boljšimi pogoji dela. Tako deluje napredek in razvoj človeštva, in skrajni čas je, da začnemo delati večje korake naprej.
Vir videa: AETP
Vir slike: Andrew Skowron / Open Cages (andrewskowron.org)
