Zahteve za razvoj slovenskega kmetijstva in gospodarstva na podlagi interesa javnega zdravja, gospodarnega ravnanja, obstoječe etike ljudstva in trajnostnega bivanja v skladu z izsledki znanosti
Postopna preusmeritev kmetijskih subvencij iz živinoreje in pridelave živinorejske krme v pridelavo rastlinske hrane za ljudi med leti 2020 in 2030.
Zakaj to zahtevamo? Evropska skupna kmetijska politika deluje v čistem nasprotju s prehranskimi priporočili (glejte priložene grafe).
V okviru dodeljevanja kmetijskih subvencij 69-79 % neposrednih plačil prejmejo živinorejci ali pridelovalci krme za rejne živali [1].
Živila živalskega izvora v slovenskih prehranskih priporočilih („Zdrav krožnik“) zavzemajo približno 18 % krožnika, živila rastlinskega izvora pa približno 82 % krožnika [2]. Če bi slovenska prehranska priporočila upoštevala poleg zdravstvenega vidika še trajnostni vidik prehrane, bi živila živalskega izvora zavzemala približno 7-10 % krožnika, živila rastlinskega izvora pa približno 90-93 % krožnika [3, 4]. Kmetijske subvencije se trenutno dodeljujejo v čistem nasprotju s starimi prehranskimi smernicami, še bolj pa v nasprotju s prihajajočimi trajnostnimi prehranskimi smernicami.
Slovenci v primerjavi s priporočili za trajnostno prehrano v povprečju zauživamo 3.2-krat preveč mesa, 2.3-krat preveč mlečnih izdelkov in 2.3-krat preveč jajc, hkrati pa proizvodnjo teh živil subvencioniramo bolj kot pridelavo živil rastlinskega izvora za ljudi – torej bolj kot pridelavo trajnostnih živil [5].
Zgrešen način subvencioniranja se odraža v tem, da smo pri bolj trajnostnih pridelkih (živila rastlinskega izvora za ljudi) manj samooskrbni kot pri netrajnostnih pridelkih (koruza za krmo rejnih živali) in netrajnostnih živilih (živila živalskega izvora) [6, 7]. Ker je za prehransko samooskrbo pridelava rastlinske hrane za ljudi vredna bistveno več od pridelave krme za rejne živali, bi bilo prav, da se pridelavo krme za rejne živali preneha subvencionirati. Trenutno namreč na orni zemlji pridelava krme za rejne živali predstavlja konkurenco pridelavi rastlinske hrane za ljudi in to otežuje samooskrbo Slovenije s hrano [8, 9].
Predlagamo nov način dodeljevanja neposrednih plačil v okviru dodeljevanja kmetijskih subvencij:
Star (netrajnosten) način dodeljevanja neposrednih plačil na hektar kmetijske površine naj zamenja nov (trajnosten) način dodeljevanja neposrednih plačil na tono pridelane hrane za ljudi.
Predlagamo postopno spreminjanje načina subvencioniranja med leti 2020 in 2030. Postopnost je ključna, saj kmetje in odgovorni organi tako pridobijo dovolj časa, da se prilagodijo na te nujne in neizogibne velike spremembe v kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pa mora že zdaj začeti kazati, da se zaveda, da bodo te velike spremembe v kmetijstvu nujne in da se bodo slej ko prej morale zgoditi. Zaenkrat se na MKGP namreč s „copy-paste“ odzivi neresno odzivajo na različne resne predloge vladi, ne dajejo vtisa o poznavanju problematike/znanosti in ne dajejo vtisa, da preberejo več kot eno A4 stran kateregakoli strokovno utemeljenega predloga vladi [8, 10, 11, 12].
Postopna obdavčitev živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis.
Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje. Pri uvedbi davka na ogljik v okviru zelene davčne reforme, ki bo vplivala na vse izdelke, ki jih ljudje kupujejo, naj kmetijsko-živilsko-prehranski sektor ne bo spregledan.
Ukinitev industrijske živinoreje.
Približno polovica ljudstva podpira ukinitev industrijske živinoreje [13]. Ukinitev podpira tudi znanost. Smiselnosti industrijske živinoreje ni več mogoče zagovarjati. Ta povzroča veliko in nepotrebno škodo trenutno obstoječim ljudem, zanamcem, trenutno obstoječim živalim in njihovim potomcem ter okolju [14].
Vse te zahteve je podprlo že ogromno ljudi. Naslovljene so bile že na vlado in na MKGP. Predlog vladi ‘Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko’ (julij 2018) vsebuje smiselne cilje za Slovenijo, ki so zelo podobni tu naštetim zahtevam. Predlog vladi je na portalu predlagam.vladi.si podprlo 1520 oseb, proti je glasovalo 27 oseb [11]. Tudi Mladi za podnebno pravičnost imajo med svojimi zahtevami naštete vse omenjene zahteve [15]. Zahtevam Mladih za podnebno pravičnost je z udeležbo na njihovem septembrskem protestu (september 2019) podporo pokazalo več kot 13000 oseb [16].
Zahteve za razvoj kmetijstva podpirajo:
- Slovensko vegansko društvo
- Zavod Mačja hiša
- Zavod Muri
- Društvo za zaščito živali Trebnje
- Zgodbe veganov
- Ohrovt.si
- Društvo za zaščito in pomoč živalim Hrastnik
- Društvo za zaščito živali Kranj
- Umanotera
- Društvo za zaščito živali Novo mesto
- Društvo za zaščito živali Slovenska Bistrica
- Društvo AniMa
- Alpe Adria Green
- Društvo za zaščito živali Ljubljana
- Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija
- Društvo proti mučenju živali Koroške
- Društvo za zaščito živali Kočevje
- Društvo za zaščito konj
- Društvo za dobrobit živali Izola
- Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka
- Animal Save Movement
- Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta
- Mačja Preja
- Animal Angels
- Društvo za zaščito živali Pomurje
- Zavod Nikina prijazna vas
- Obalno društvo proti mučenju živali
- Pes moj prijatelj
- Civilna iniciativa za izboljšanje pravne zaščite živali
- Društvo proti mučenju živali Trbovlje
- Društvo za zaščito živali Maribor
- Društvo Hrtji svet Slovenije
- Ekologi brez meja
- Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko
Prenesite si PDF dokument.
Viri:
[1] Greenpeace European Unit. 2019. Feeding the Problem: the dangerous intensification of animal farming in Europe. Greenpeace European Unit, Brussels. https://www.greenpeace.org/eu-unit/issues/nature-food/1803/feeding-problem-dangerous-intensification-animal-farming/
[2] Hlastan-Ribič, C. and Orlič Belšak, A. 2009. Zdrav krožnik – priporočila za zdravo prehranjevanje. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana. http://www.fao.org/3/a-az910o.pdf
[3] EAT. 2019. Summary Report of the EAT-Lancet Commission: Healthy Diets From Sustainable Food Systems. Food. Planet. Health. EAT, Oslo. https://eatforum.org/content/uploads/2019/01/EAT-Lancet_Commission_Summary_Report.pdf
[4] Health Canada. 2019. Canada‘s food guide. Health Canada, Ottawa. https://food-guide.canada.ca/static/assets/pdf/CFG-snapshot-EN.pdf
[5] Tavčar Nika. 2019. Developing Strategies to Move towards More Sustainable Food Consumption: the Case of Slovenia. Master Thesis submitted in fulfillment for the requirements of the Master of Science [Joint International Master in Sustainable Development]. University of Leipzig and University of Graz: 86 str. (Dokument še čaka na objavo)
[6] Matevž Jeran, 1. 10. 2019. Rejne živali v Sloveniji porabijo približno dvakrat več žit kot ljudje (530 000 ton versus 260 000 ton letno). [Prispevek za članka v Delu: ‚»Hudobna« koruza na poljih izpodriva pšenico‘ (7. 10. 2019) in ‚Otroci koruze‘ (7. 10. 2019)] https://tinyurl.com/hudobnakoruza
[7] Kołodziejczak Małgorzata. 2018/11/10. Food self-sufficiency in EU countries: an attempted projection to 2080. PROCEEDINGS – of the 27th International Scientific Conference Agrarian Perspectives XXVII. Food Safety – Food Security. September 19 – 20, 2018. Prague, Czech Republic. https://www.researchgate.net/publication/328860153_Food_self-sufficiency_in_EU_countries_an_attempted_projection_to_2080
[8] Matevž Jeran, 4. 9. 2019. Predlog vladi: Prepoved krmljenja toplokrvnih rejnih živali s poljščinami. https://predlagam.vladi.si/predlog/10358
[9] Schader C., Muller A., Scialabba N. E. H., Hecht J., Isensee A., Erb K. H., Smith P., Makkar H. P. S., Klocke P., Leiber F., Schwegler P., Stolze M., Niggli U. 2015. Impacts of feeding less food-competing feedstuffs to livestock on global food system sustainability. Journal of The Royal Society Interface, 12, 113: 20150891, doi: 10.1098/rsif.2015.0891: 12 str. https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsif.2015.0891
[10] Matevž Jeran, 20. 3. 2019. Predlog vladi: SKP 2021-2027: Ključno naj bo umikanje subvencij iz industrijske živinoreje in iz pridelave krme zanjo. https://predlagam.vladi.si/predlog/9953
[11] Matevž Jeran in Jure Vrhovnik, 16. 7. 2018. Predlog vladi: Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko. https://predlagam.vladi.si/predlog/9311
[12] Matevž Jeran in Jure Vrhovnik, 15. 10. 2018. Kritika odzivov ministrstev na predlog vladi ‚Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko‘. https://tinyurl.com/Kritika-odzivov-ministrstev
[13] Matevž Jeran, 29. 11. 2019. Živinorejci in odgovorni organi: Prisluhnite! Ljudje zahtevajo etiko v kmetijstvu in pri prehrani. https://www.academia.edu/41125434/Živinorejci_in_odgovorni_organi_Prisluhnite_Ljudje_zahtevajo_etiko_v_kmetijstvu_in_pri_prehrani
[14] Rossi J., Garner S. A. 2014. Industrial farm animal production: a comprehensive moral critique. Journal of Agricultural and Environmental Ethics, 27, 3: 479-522 https://tinyurl.com/J-Agric-Environ-Ethics-2014
[15] Mladi za podnebno pravičnost. https://www.zapodnebnopravicnost.si
[16] M. P. V., S. S., B. M., S. G., A. V., STA, 28. september 2019. Mladi protestniki: »Čas je, da odrasli odrastejo«. Delo. https://www.delo.si/novice/okolje/protesti-tokrat-tudi-v-sloveniji-232387.html
