Vpliv uživanja oreščkov na bolezni srca

Moja priporočila proti boleznim srca so enaka splošnim priporočilom. Konec koncev naj bi resnično zdrava prehrana ne bila koristna samo proti boleznim srca, ampak tudi proti debelosti, sladkorni bolezni, metaboličnemu sindromu, visokemu krvnemu pritisku, artritisu, raku itd.

V optimalno prehrano ne rabimo posebno vključevati nobenega posameznega živila (npr. jagod, soje, brokolija itd.), vključno z oreščki.

Oreščki so lahko dober vir nekaterih vitaminov in mineralov, vendar moramo kot pri vsakem drugem živilu upoštevati celoten paket, ki pride z živilom in ne samo posameznega aspekta.

Oreščki od makrohranil vsebujejo približno 70 % maščob. Ne glede na tip maščobe, ki je v oreščkih, ta maščoba viša njihovo kalorično gostoto. Kalorična gostota oreščkov je približno 6200 kcal/kg, kar jih uvršča med živila z najvišjo kalorično gostoto. Dodajanje takšnih živil poveča skupno kalorično gostoto prehrane. Ko pa povečamo skupno kalorično gostoto prehrane, se poveča tudi možnost, da bomo pojedli preveč.

Kar se tiče vrste maščob vsebujejo oreščki največ mononenasičenih maščob, ki niso niti esencialne maščobe niti jih ne morem imenovati “dobre” maščobe. V najboljšem primeru jih smatram za nevtralne. Poleg tega ljudje nimamo potrebe po uživanju mononenasičenih maščob, saj jih naše telo zna proizvajati samo.

Večina oreščkov, razen orehov, je zelo slab vir esencialnih maščob, torej maščob, ki imajo najboljši vpliv na bolezni srca. Potrebnih je samo 28 g orehov (manjša pest), da pokrijemo naše dnevne potrebe po esencialnih maščobah. Več pa ni vedno tudi boljše. Poleg tega je z esencialnimi maščobami bogata tudi zelenolistna zelenjava (solata, špinača, ohrovt …).

8,5 % orehov sestavljajo nasičene maščobe, kar je več od priporočil organizacije AHA (American Heart Association). AHA je priporočila pod 7 % skupne količine nasičenih maščob v prehrani, uživanje preveč orehov pa hitro preseže to vrednost.

Preveč oreščkov lahko poveča skupno količino maščobe v prehrani. Visokomaščobna prehrana pa lahko moti normalni krvni pretok, poveča dejavnike strjevanja krvi in zmanjša posameznikovo zmogljivost.

Esencialne maščobe seveda potrebujemo, enostavno pa jih lahko dobimo iz polnovredne rastlinske prehrane. Oreščki in semena imajo tukaj lahko svojo vlogo, vendar si moramo zapomniti, da so bili nekoč v naravi izredno redki, torej ne nekaj, kar bi človek lahko užival v velikih količinah. In še vedno bi nanje morali gledati na enak način.

Glede na vse povedano velja: če se nekdo prehranjuje na način, ki je za zdravje optimalen, in bi rad vključil nekaj oreščkov ali semen, potem najbrž ni problema, če k svoji prehrani dnevno doda 28–56 g (ena do dve manjši pesti) oreščkov. Seveda brez dodanega olja in nesoljene. Če pa ima težave s povišano telesno težo, naj omeji dnevno količino na 28 g (manjša pest) ali manj. In če jih doda, naj jih doda k obroku z živili, ki imajo zelo nizko kalorično gostoto.

Avtor: Jeff Novick, RD
Vir: http://www.drmcdougall.com/forums/viewtopic.php?t=6067
Prevod in priredba: Aleš Kacijan
Lektura: Katjuša Tomažič

Objavljeno: 23. september 2013