Veganska revolucija

tuttle.jpgV naši družbi še vedno veljajo temeljne vrednote starih živinorejskih družb, prav tako smo obdržali njihov glavni obred ‒ prehranjevanje s popredmetenimi živalmi. Če se želimo razviti in doseči duhovno zrelejšo raven razumevanja in bivanja ter ustvariti družbeni red, v katerem bo več pravice, miru, svobode, zdravja, duševnega zdravja, blaginje, trajnosti in sreče, moramo živali nujno nehati obravnavati kot prehranske artikle in preiti na rastlinsko prehrano. To bi nas izjemno blagoslovilo, nas osvobodilo od rutinskega ravnanja, zanikanja in projiciranja nasilja, pomagalo vzpostaviti enakopravnost in ljubečo prijaznost v naših medsebojnih odnosih ter razviti našo notranjo jasnost. Če sejemo in gojimo seme vključenosti in občutljivosti, lahko žanjemo razumevanje naše medsebojne povezanosti in sposobnost mirnega življenja. To pomeni, da moramo v svoji notranjosti veliko pleti in poskrbeti za notranji plevel, kajti živinorejska družba, v katero smo bili rojeni, je v nas zasejala seme tekmovalnosti, napuha, strahu in nepovezanosti. Če živali in ljudi obravnavamo kot »ti« in ne »ono« in gojimo zavedanje in sočutje, lahko v sebi vzgojimo seme sodelovanja in skrbi. Blagoslovljeni smo, ko blagoslovimo druge; če druge izkoriščamo, izključujemo, jih poskušamo nadzirati ali nadvladati, se zapletemo v trpljenje in še naprej ostajamo zasužnjeni v iluzijo ločenosti, ki je osnovna naravnanost živinorejskih družb. 

Ko se zavemo posledic svojih prehranskih izbir in se zavestno začnemo prehranjevati z rastlinsko hrano ter tako nehamo sodelovati v nadvladovanju živali in posledično nižati svoje zavedanje, naredimo globoko odločitev, ki tako razvije kot tudi okrepi našo sposobnost povezovanja. Postanemo sila rahločutnosti, zdravljenja in sočutja. Postanemo revolucija enosti in z vsakim svojim obrokom prispevamo k nastajanju novega sveta. Ko svoje ideje delimo z drugimi, prispevamo k morda najbolj poživljajoči in zdravilni revoluciji, kar jih je naša družba kadarkoli doživela. 

Ko govorimo o različnih revolucijah, ki naj bi preobrazile našo družbo ‒ kot so industrijska revolucija, znanstvena revolucija in informacijsko-komunikacijska revolucija ‒, pravzaprav ne vidimo celotne slike. Nobena izmed teh v resnici ni bila prava revolucija, saj so se vse dogajale v družbi popredmetenja, izkoriščanja in vladanja. Te »revolucije« niso spremenile navedenih osnovnih družbenih vrednot; nasprotno, še okrepile so jih! Prava revolucija mora biti bolj temeljita. 

Revolucija, ki je potrebna za izpolnitev našega hrepenenja po miru, svobodi in sreči, mora naši družbi postaviti nove temelje, jo oddaljiti od živinorejskih vrednot zatiranja in nepovezanosti ter jo približati post-živinorejskim vrednotam spoštovanja, ljubeznivosti, enakopravnosti, rahločutnosti in povezanosti. Predvsem pa mora ta revolucija spremeniti naš odnos do naših obrokov – naših najpogosteje izvajanih ritualov – in do naše hrane, našega najvplivnejšega notranjega in zunanjega simbola. 

Prehod na rastlinsko prehrano iz etičnih razlogov lahko sproži te revolucionarne spremembe na najbolj globok, radikalen in pozitiven način. Trenutno uveljavljenega živinorejskega reda ne more bolj ogroziti nobeno drugo dejanje kot gojenje zavedanja s ciljem preseči stališče, da so živali zgolj koristno blago. 

Iz nočne more popredmetenja in izrabljanja živali se zbujamo. Revolucija sočutja, ki raste v naši zavesti in družbi, od nas zahteva, da prenehamo jesti živali ne le zaradi sebičnih zdravstvenih ali ekonomskih razlogov, ampak tudi iz naših src, zaradi skrbi za živali, ljudi in zaradi prostrane mreže medsebojno povezanih življenj, ki so ranjena in uničena zaradi obrokov živalskega izvora. Beseda, ki povzema to temeljno etiko in motivacijo, je »vegan« in jo je leta 1944 v Angliji skoval Donald Watson. Watson ni bil zadovoljen z besedo »vegetarijanec«, ker ne upošteva motivacije, ampak se nanaša le na izključevanje živalskega mesa iz prehrane. Vzel je prve tri in zadnji dve črki te besede (angl. vegetarian, op. prev.), vendar je hotel, da se izgovori popolnoma drugače, » vi‑gn«, tako da je poudaril njen revolucionarni pomen. Njena definicija iz besedil veganskega združenja iz Anglije (Vegan Society) se glasi: »Veganstvo označuje filozofijo in način življenja, ki teži k izključevanju – kolikor je možno in izvedljivo – vseh oblik izkoriščanja in krutosti do živali za prehrano, obleko ali iz kakšnega drugega razloga; v širšem smislu pa promovira razvoj in uporabo alternativ, ki ne vključujejo uporabe živali, kar koristi ljudem, živalim in okolju.« 

Beseda »vegan« je novejša in predstavlja večji izziv v primerjavi z besedo »vegetarijanec«, ker v svoj zaščitni krog vključuje vsa živa bitja in odklanja vse oblike nepotrebne krutosti iz osnovnega etičnega vidika, njena motivacija pa je sočutje in ne zdravje ali čistost. Veganstvo poudarja starodavno idejo, o kateri se je razpravljalo mnogo stoletij, še posebej v duhovnih gibanjih po celem svetu. Nakazuje mentaliteto širokega razpona vključevanja in lahko vključi znanost in praktično vse religije, saj je odraz hrepenenja po svetovnem miru, pravici, modrosti in svobodi. 

Današnje vegansko gibanje temelji na ljubeči prijaznosti in upoštevanju vpliva naših dejanj na druge. Je revolucionarno, ker presega in opušča nasilno jedro živinorejske družbe, v kateri živimo. Bistvo veganstva je življenje, skladno z resnico medsebojne povezanosti, in s tem zavestno zmanjševanje trpljenja, ki ga povzročamo živalim, ljudem in biološkim sistemom, na najnižjo možno stopnjo. Veganstvo nas vse osvobodi suženjstva – spreminjanja vseh nas v potrošno blago. Označuje rojstvo nove zavesti, obuditev inteligence in sočutja ter zavračanje krutosti in prevlade. Je edino pravo upanje za prihodnost naše vrste, kajti naslavlja vzrok in ne le posledic. Iz te nove zavesti lahko dosežemo praktično karkoli; predstavlja osnovno pozitivno osebno in kulturno transformacijo, po kateri hrepenimo, in zahteva, da spremenimo nekaj osnovnega: naše prehranske navade.

Smešno je, da si želimo transformacije, ne da bi se sami spremenili! Vendar pa temeljna transformacija, ki je potrebna danes, zahteva najbolj temeljno spremembo – spremembo našega odnosa do hrane in živali, kar bo povzročilo spremembo v našem vedênju. Nekaterim se preprost prehod na veganstvo zdi površinski korak – nas res lahko nekaj tako enostavnega spremeni? Da! Če upoštevamo vplivno programiranje iz otroštva in neodzivnost ter neobčutljivost naše družbe na nasilje do živali, je lahko vzrok za pristno odločitev za predano veganstvo zgolj pravi duhovni preboj. Ta preboj je sadež zorenja in truda; vendar to ni zaključek, ampak šele začetek nadaljnjega duhovnega in moralnega razvoja. Veganstvo je še vedno izjemno redko, tudi med ljudmi, ki se smatrajo za duhovne iskalce, saj je posledice zgodnje družbene vzgoje zelo težko spremeniti. Vendar je to vseeno naša naloga; sicer naša družba ne bo dosegla nič drugega kot nadaljnje propadanje in sčasoma samouničenje.  

 

Sestavek Veganska revolucija je del vsebine knjige Hrana za mir avtorja dr. Willa Tuttla. Knjigo lahko naročite v naši spletni trgovini.

clanek_tuttle_1.jpg

Objavljeno: 27. april 2014