Pravica do veganskega prepričanja ter implikacije na organizacijo prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih

Pravica_veganskega_obroka.jpg

 

Veganstvo je Svet Evrope, vodilna organizacija za spoštovanje človekovih pravic v Evropi, potrdil kot pomembno, resno in koherentno prepričanje. Po Ustavi Republike Slovenije nima nihče pravice vzgajati otrok na način, ki je nasproten vrednotam staršev. Zakon o varstvu pred diskriminacijo prepoveduje posredno in neposredno diskriminacijo, nadlegovanje in viktimizacijo.

 

Predlog vladi lahko podpišete tukaj: 
https://predlagam.vladi.si/predlog/10115/

 

1. Pravica do veganskega prepričanja

Kaj je veganstvo

Beseda vegan izvira iz leta 1944 in je predstavljala oznako za ljudi, ki se niso izogibali le uživanju teles ne-človeških živali, temveč vsem oblikam izkoriščanja živali [1]. Vegani namreč živimo skladno z moralno zahtevo, da se živa bitja ne smejo uporabljati kot stvari, saj so ne-človeške živali čuteča bitja (kot ljudje) in jih je zato narobe izkoriščati, uporabljati in vzrejati z namenom, da jih lahko izkoriščamo in ubijamo. 

 

Vegani imajo pravico do svobode vesti [2]

V določenih situacijah smo vegani odvisni od drugih ljudi, predvsem pri dostopu do stvari in storitev. Dostopnost alternativ, ki živalskih izdelkov ne vključujejo, je ključna, da oseba lahko živi skladno z veganskim prepričanjem. Delno zaradi nerazumevanja, kaj veganstvo je, mnogi vegani v Sloveniji izkusijo probleme pri dostopanju do primernih opcij. Vegani ne bi smeli biti postavljeni v situacije, kjer so prisiljeni sodelovati pri izkoriščanju živali, kar je v nasprotju njihovimi temeljnimi prepričanji.

Pravica do svobode vesti [3] zagotavlja posamezniku, da uživa popolno svobodo pri lastnih verovanjih in prepričanjih. Poleg tega lahko svoja prepričanja, če imajo pravno varovan status, izraža tako, da živi v skladu z njimi in je lahko v tem omejen le z zakonom, če obstajajo razlogi, ki so nujni za varovanje javnega reda in miru, zdravja, družbene morale ali temeljnih pravic in svoboščin drugih oseb [4]. Čeprav se pravica do svobode vesti mnogokrat poimenuje kar svoboda vere, v resnici ta človekova pravica enakopravno varuje verska in neverska prepričanja.

 

Veganstvo ima zaščiteni pravni status

Veganstvo kot osebno prepričanje uživa zaščiten pravni status, saj ne zajema samo izražanja osebnega mnenja in ne zadeva le prehrane, temveč se nanaša na velik in pomemben del človeškega življenja in obnašanja. Gre za pomembno, resno in koherentno prepričanje, ki je vredno spoštovanja v demokratični družbi. To je potrdil tudi Svet Evrope, vodilna organizacija za spoštovanje človekovih pravic v Evropi, v sklopu katere deluje Evropsko sodišče za človekove pravice. [5]

Ker je veganstvo zaščiteno prepričanje, imamo vegani pravico (1) šteti izkoriščanje in uporabo živali za nepotrebno in neetično ter (2) to izražati preko svojih ravnanj, ki so v skladu s prepričanjem in so lahko podvržena le nujnim omejitvam.

 

Diskriminacija proti veganom je prepovedana

Diskriminacija proti veganom je prepovedana, saj nam zanika možnost, da živimo skladno s svojim prepričanjem ter vodi do podpiranja in ohranjanja nepravičnosti v našem odnosu do ne-človeških živali. V Sloveniji imamo Zakon o varstvu pred diskriminacijo - ZVarD [6], ki je vzpostavil tudi institucijo - Zagovornika načela enakosti, ki skrbi za izvajanje zakona, spoštovanje načela enakosti ter prepovedi diskriminacije (posredne in neposredne), nadlegovanja [7] in viktimizacije [8].

 

Država mora zagotoviti svobodo vesti vsakemu posamezniku

Država mora zagotoviti svobodo vesti vsakemu posamezniku v svoji jurisdikciji in sprejeti takšne ukrepe, ki so nujni, da je ta pravica posameznika v družbenem življenju učinkovita in spoštovana.  Državni organi, ki predstavljajo podaljšek države (bolnišnice, šole, zapori), morajo to spoštovati v prvi vrsti in imajo obveznost, da odstranijo oziroma minimizirajo neugodno obravnavo veganov, zagotovijo, da so potrebe veganov zaščitene, preprečevati in odstranjevati diskriminacijo ter sprejemati ukrepe, ki omogočajo enakost možnosti.

 

2. Prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih

Odnos do prehranjevalnih navad mnogokrat sega tudi na področje etike [9], v povezavi z odnosom do živih bitij, tesno pa je povezano tudi s posameznikovim etičnim odnosom do okolja. Pri hrani je posledica kršenja pravice do svobode vesti še bolj občutna, saj vegani primarno izražamo svoja prepričanja skozi izogibanja uživanju živali in stvari, ki so bili vzete živalim oziroma testirane na živalih. V primeru omejitev izražanje svobode vesti je oseba postavljena pred odločitev, ali bo kršila svoje temeljno prepričanje ali ostala lačna.

 

Pravica do vzgoje otrok v skladu s moralnim prepričanjem staršev

Ustava Republike Slovenije zagotavlja staršem pravico do vzgoje otrok v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem [10]. Iz tega izhaja, da nihče nima pravice otrok vzgajati na način, ki je nasproten vrednotam staršev, še posebej to velja za vzgojno-izobraževalne zavode, kjer velja načelo t.i. ideološko nevtralne šole. Starši so avtonomne odrasle osebe in imajo kot skrbniki svojih otrok pravico otroke vzgajati skladno s svojim prepričanjem tudi, ko pride do vprašanja prehrane. Pravica je lahko omejena v javnem interesu glede na uradno medicinsko doktrino države ali vzgojno-izobraževalno politiko, vendar morajo biti posegi objektivno utemeljeni. [11] Zdravstvene smernice države na tem področju pa posega objektivno ne utemeljujejo [12].

Vsi otroci, vpisani v vzgojno-izobraževalne zavode, imajo pravico do izbire najmanj enega obroka dnevno, ki je financiran iz javnih sredstev in plačila staršev. Kako država realizira pravico, da vsi otroci, kljub raznim zdravstvenim in osebnim razlikam in zahtevam, dobijo možnost obroka, je v njeni pristojnosti. Pri tem bi morala država izhajati iz načela enakosti, ki ga zagotavlja 14. člen naše ustave: če imajo vsi otroci pravico dostopa do prehrane, jo morajo imeti pod enakimi pogoji [13].

 

Z odrekanjem prehrane se diskriminira otroka

Odrekanje prehrane otroku pomeni, da se posega v njegovo rast in razvoj ter pravico do svobode vesti, je povsem nepravično ter nepotrebno. Četudi se odgovornost za izbiro veganskega načina prehranjevanja pogosto prelaga na starše, se v končnem rezultatu diskriminira otroka, ki mu možnost prehrane ni zagotovljena.

Če je zahteva po upoštevanju veganskega prepričanja zavrnjena, mora država utemeljiti, zakaj ne more zagotoviti veganom, da živijo skladno s svojimi prepričanji, tako da dokaže, da bi to povzročilo prevelike težave in/ali predstavljalo preveliko breme (finančno ali drugo), ki bi vplivalo na splošne interese družbe. Če je mogoče doseči legitimen cilj ter hkrati upoštevati zahteve veganov, bo država težko utemeljila, zakaj je to sorazmerno v demokratični družbi ob spoštovanju pravice do svobode vesti in načela enakopravnosti.

 

Prehranjevanje spada v pravico do svobode vesti

Urad Varuha človekovih pravic je že v Letnem poročilu za l.2010 [14] poudaril, da prehranjevanje spada v pravico do svobode vesti in s tem v pravico posameznika do svobodnega izpovedovanja vere. Zato je Urad predlagal, da bi zakon določal, da mora šola pri obroku, ki ga mora zagotavljati in ki pomeni pravico vseh otrok in mladostnikov do zaužitja vsaj enega obroka, upoštevati tudi tovrstne opredelitve posameznika. Ministrstvo za šolstvo je te predloge glede vegetarijanske, veganske in druge hrane, ki je povezana s prepričanjem ali vero, zavrnilo in poudarilo, da bodo še naprej spoštovali Smernice zdravega prehranjevanja, ki jih pripravlja Ministrstvo za zdravje.

 

Slovenske Smernice zdravega prehranjevanja so neobvezujoče (neligitimne)

V slovenskem prostoru se mnogokrat omenja »nevarnost« in »nezdravost« veganske prehrane ter se pri tem sklicuje na Smernice zdravega prehranjevanja. Omejitveni ukrepi v javnem interesu ohranjanja zdravja so dovoljeni, če je nevarnost za zdravje dokazana in utemeljena – v nasprotnem primeru gre za nedovoljen poseg v temeljno človekovo pravico. Smernice zdravega prehranjevanja nimajo pravne narave formalnega (obveznega, obvezujočega) pravnega vira, kar je zapisano tudi v samih smernicah in potrjeno s strani izjav avtorjev [15]. Poleg tega, da same smernice niso obvezujoče, tudi niso v skladu z izsledki svetovne znanosti.

 

Sprejemanje otroka brez diskriminacije bi moralo biti samoumevno

Pri veganskem prehranjevanju gre za več kot osebno prepričanje, več kot le za izbiro posameznika zaradi same izbire. Gre za način prehranjevanja, ki je zdravstveno ustrezen in katerega srž je moralna konotacija, ki preko udejanjanja »osebne izbire« opozarja družbo na načelo »ne škoduj«, temeljno načelo, ki zajema predpostavko empatije do živih bitij in narave okoli sebe in presega antropocentrično gledanje. Sprejemanje otrok, ki se vegansko prehranjujejo, v družbo in šolski sistem brez nepotrebne diskriminacije bi moralo biti samoumevno.

 

Predlog za obravnavo diskriminacije

Za vse otroke in starše, ki doživljate diskriminacijo otroka ali sebe zaradi vašega veganskega prepričanja, vabim, da nas za več informacij kontaktirate na elektronski naslov: varuhinja@osvoboditevzivali.si

V primeru diskriminacije zaradi veganskega prepričanja lahko vložite prijavo tudi pri Zagovorniku načela enakosti s Predlogom za obravnavo diskriminacije.

 

Predlog vladi lahko podpišete tukaj: 
https://predlagam.vladi.si/predlog/10115/



[1] Izogibanje vsem živalskim produktom sega še veliko dlje nazaj, z dokazi do 2000 let nazaj.

[2] Religion and Belief’, https://www.coe.int/en/web/compass/religion-and-belief

[3] 41. člen Ustave Republike Slovenije

[4] Te izvedene pravice temeljijo primarno na 18. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah - International Convention on Civil and Political Rights (“ICCPR”) in 9. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah - European Convention on Human Rights (“ECHR«).

[5] Religion and Belief’, https://www.coe.int/en/web/compass/religion-and-belief

[6] Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 – ZNOrg

[7] Nadlegovanje se pojavi, ko se oseba počuti stresno, prestrašeno, ponižano ali prizadeto zaradi okolja, kjer je dostojanstvo osebe prizadeto zaradi njenega veganskega prepričanja. Nadlegovanje ne rabi biti namerno.

[8] Viktimizacija se pojavi, ko je oseba podala pritožbo zaradi diskriminacije na podlagi veganskega prepričanja, pa je bila zaradi tega nepošteno obravnavana, izključena, pojmovana kot povzročitelj težav ali izključena od določenih privilegijev ali bonitet.

[9] Pravila raznih verovanj, ki prepovedujejo uživanje mesa živih bitij kot splošno pravilo (npr. budizem) ali kot način obredoslovja (krščanska vera, posti).

[10] Skladno z 41. členom URS (svoboda vesti) imajo starši pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo.

 54. člen URS predpostavlja, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke.

[11] Dr. Andraž Teršek, Pravica do veganske prehrane. URL: http://edus.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=235127

[13] Višje stroški pri pripravi hrane bi moralo ministrstvo upoštevati in povrniti razliko v obliki subvencije (staršem v razliki do višje cene ali šoli v razliki do višjih stroškov).

[14] Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 282. URL:

[15] Zdravniška zbornica Slovenije, Klubski pogovorni večer: O različnih prehranskih režimih otrok, 27.09.2018 16:10