V tem članku bomo na tri različne načine preučili odgovor na vprašanje: Ali je veganstvo v Sloveniji postalo bolj priljubljeno od vegetarijanstva?
Vir grafa: https://trends.google.com
1. Podatki iz brskalnika Google (Google trends: trends.google.com) za Slovenijo pokažejo, kako se je skozi čas spreminjalo število iskanj ključnih besed veganstvo in vegetarijanstvo. Lahko bi povzeli, da je med letoma 2004 in 2010 iskalna fraza vegetarijanstvo bila pogostejša od iskalne fraze veganstvo, v letu 2011 pa se je začel močan vzpon iskalne fraze veganstvo. Med letoma 2011 in 2020 je iskalna fraza veganstvo za Slovence bila mnogo bolj zanimiva od iskalne fraze vegetarijanstvo, razkorak v zanimanju med obema frazama pa se – kot kaže – povečuje.
2. Podatki iz sistema COBISS (www.cobiss.si) za Slovenijo pokažejo, kako se je skozi čas spreminjalo letno število prispevkov s ključnimi besedami veganstvo in vegetarijanstvo. Lahko bi povzeli, da je med letoma 1991 in 2016 ključna beseda vegetarijanstvo bila pogostejša od ključne besede veganstvo, v letu 2011 se je začel močan vzpon ključne besede veganstvo, po letu 2017 pa je ključna beseda veganstvo postala pogostejša od ključne besede vegetarijanstvo. Razkorak med obema se – kot kaže – povečuje.
Viri grafa: https://tinyurl.com/SVD01; https://tinyurl.com/SVD02; https://tinyurl.com/SVD03; https://tinyurl.com/SVD004
3. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje za leti 2007/2008 kažejo, da se je med odraslimi delno vegetarijansko prehranjevalo 2,1 % udeležencev raziskave, vegetarijansko pa 1,6 % udeležencev raziskave (ovo-lakto-vegetarijansko 1,1 % + vegansko 0,3 % + frutarijansko 0,2 %). Lahko bi rekli, da se je trajnostno prehranjevalo 3,7 % udeležencev (2,1 % + 1,6 %). Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje za leti 2017/2018 kažejo, da se je med odraslimi “oportunistično” vegetarijansko (delno vegetarijanstvo) prehranjevalo 1,8 % udeležencev raziskave, vegetarijansko pa 0,7 % udeležencev raziskave (ovo-lakto-vegetarijansko 0,2 % + vegansko 0,5 % + frutarijansko 0,0 %). Lahko bi rekli, da se je trajnostno prehranjevalo 2,5 % udeležencev (1,8 % + 0,7 %).
Žal ima Nacionalni inštitut za javno zdravje podatke na voljo le za ta leta, zato je težko primerjati gibanje priljubljenosti veganstva in ovo-lakto-vegetarijanstva skozi čas. Poleg tega je preučevan vzorec zelo majhen (2007/2008: 1189 oseb; 2017/2018: 393 oseb). V primerjavi s prejšnjima dvema načinoma preučevanja, ki imata na voljo podatke za vsako leto, je ta način preučevanja najmanj kakovosten. A kljub temu tudi pri tem načinu opažamo enak trend kot pri prvih dveh načinih, in sicer: na neznani točki med letoma 2009 in 2017 je sodeč po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje število odraslih vegank/veganov postalo višje od števila odraslih ovo-lakto-vegetarijank/ovo-lakto-vegetarijancev.
Viri grafa: https://www.nijz.si/sl/publikacije/prehrambene-navade-odraslih-prebivalcev-slovenije; https://www.nijz.si/sl/publikacije/razlicni-vidiki-prehranjevanja-prebivalcev-slovenije
Zaključek: Sodeč po teh treh načinih preučevanja je veganstvo v Sloveniji že postalo bolj priljubljeno od vegetarijanstva. Preskok se je zgodil po prvem načinu preučevanja leta 2011, po drugem načinu preučevanja leta 2017, po tretjem načinu preučevanja pa na neznani točki med letoma 2009 in 2017. Podatke o deležu fleksitarijancev, vegetarijancev in veganov v Sloveniji (oz. v preučevanem vzorcu) na vsakih 10 let pridobi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pogostost preučevanja teh deležev je prenizka in bi bilo dobro vsako leto pridobiti nove podatke ter spremljati trend. To so namreč trije najbolj trajnostni načini prehranjevanja in bodo za trajnostni razvoj med leti 2021 in 2030 ključnega pomena.
Pripravil: Matevž Jeran
